Page 63 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Vplivi digitalizacije na zasebno in javno življenje posameznika
je, da problem ni samo dostop, pomemben je tudi način uporabe tehnolo-
gije. Druga raven pa se tesno povezuje s spretnostmi, ki jih imajo uporabniki
za uporabo tehnologije, in z načini rabe tehnologije (Šimec 2021). Digitalne
spretnosti lahko torej še dodatno povečujejo razkorak. Tretja raven digital-
nega razkoraka je raven namembnosti rabe interneta pri posameznikih, ki
imajo podoben dostop in podobne digitalne spretnosti (str. 14). Gre torej za
vprašanje usmerjene rabe interneta za doseganje pomembnih ciljev. Sodob-
nejše konceptualizacije gredo v smeri paradigme digitalne neenakosti (angl.
digital inequality stack). Ta vključuje številne soodvisne spremenljivke, kot so
neenakost v opremi, avtonomiji rabe, spretnostih, družbeni podpori in ciljih,
za katere je tehnologija uporabljena. Pri digitalni neenakosti torej ne gre zgolj
za vprašanje dostopa, temveč za širše vprašanje umeščenosti tehnologije v
družbi in njene rabe (Šimec 2021).
Analiza digitalizacije osnovnih javnih in zasebnih storitev
za identifikacijo digitalnih kompetenc
Metodologija
Cilj empiričnega raziskovalnega dela je na novo identificirati digitalne kom-
petence na osnovi aktualnih razmer, ki so nastopile zaradi pandemične iz-
kušnje in digitalnega preboja ter na tej osnovi oblikovati predloge za ukrepe
na področju vseživljenjskega učenja. S kombinacijo akcijskega raziskovanja,
opazovanja z udeležbo ter kvalitativne in kvantitativne metode smo iskali od-
govore na vprašanje, katere kompetence mora imeti posameznik v sodobni
družbi, da lahko ustrezno uporablja in upravlja digitalne storitve v svojem
vsakdanjem življenju.
Pri oblikovanju raziskovalnega instrumentarija smo izhajali iz opredelitve
družbenih vlog odraslega in nato preverjali, pri katerih vlogah se uporabljajo
digitalne storitve ter katere digitalne kompetence so potrebne za koriščenje
teh storitev.
V prvi raziskovalni fazi smo z akcijskim raziskovanjem opredelili družbene
vloge odraslega in identificirali aktivnosti, ki so značilne za vsako vlogo, ter
spletne storitve, ki so na voljo za evidentirane aktivnosti. Za opredelitev druž-
benih vlog odraslega in zbiranje podatkov smo sestavili raziskovalno sku-
pino študentov študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kari-
ere.² Raziskovalna skupina je s pomočjo akcijskega raziskovanja sestavila iz-
hodiščni nabor družbenih vlog odrasle osebe oz. vlog, ki jih lahko prevzame
² Pri zbiranju, šifriranju in prvi analizi zbranih podatkov so sodelovali: Sanel Fejzić, Vladana Bzo-
vski, Jelena Dejanović, Lara Peklar, Maja Vincentič in Kaja Virant.
61
je, da problem ni samo dostop, pomemben je tudi način uporabe tehnolo-
gije. Druga raven pa se tesno povezuje s spretnostmi, ki jih imajo uporabniki
za uporabo tehnologije, in z načini rabe tehnologije (Šimec 2021). Digitalne
spretnosti lahko torej še dodatno povečujejo razkorak. Tretja raven digital-
nega razkoraka je raven namembnosti rabe interneta pri posameznikih, ki
imajo podoben dostop in podobne digitalne spretnosti (str. 14). Gre torej za
vprašanje usmerjene rabe interneta za doseganje pomembnih ciljev. Sodob-
nejše konceptualizacije gredo v smeri paradigme digitalne neenakosti (angl.
digital inequality stack). Ta vključuje številne soodvisne spremenljivke, kot so
neenakost v opremi, avtonomiji rabe, spretnostih, družbeni podpori in ciljih,
za katere je tehnologija uporabljena. Pri digitalni neenakosti torej ne gre zgolj
za vprašanje dostopa, temveč za širše vprašanje umeščenosti tehnologije v
družbi in njene rabe (Šimec 2021).
Analiza digitalizacije osnovnih javnih in zasebnih storitev
za identifikacijo digitalnih kompetenc
Metodologija
Cilj empiričnega raziskovalnega dela je na novo identificirati digitalne kom-
petence na osnovi aktualnih razmer, ki so nastopile zaradi pandemične iz-
kušnje in digitalnega preboja ter na tej osnovi oblikovati predloge za ukrepe
na področju vseživljenjskega učenja. S kombinacijo akcijskega raziskovanja,
opazovanja z udeležbo ter kvalitativne in kvantitativne metode smo iskali od-
govore na vprašanje, katere kompetence mora imeti posameznik v sodobni
družbi, da lahko ustrezno uporablja in upravlja digitalne storitve v svojem
vsakdanjem življenju.
Pri oblikovanju raziskovalnega instrumentarija smo izhajali iz opredelitve
družbenih vlog odraslega in nato preverjali, pri katerih vlogah se uporabljajo
digitalne storitve ter katere digitalne kompetence so potrebne za koriščenje
teh storitev.
V prvi raziskovalni fazi smo z akcijskim raziskovanjem opredelili družbene
vloge odraslega in identificirali aktivnosti, ki so značilne za vsako vlogo, ter
spletne storitve, ki so na voljo za evidentirane aktivnosti. Za opredelitev druž-
benih vlog odraslega in zbiranje podatkov smo sestavili raziskovalno sku-
pino študentov študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kari-
ere.² Raziskovalna skupina je s pomočjo akcijskega raziskovanja sestavila iz-
hodiščni nabor družbenih vlog odrasle osebe oz. vlog, ki jih lahko prevzame
² Pri zbiranju, šifriranju in prvi analizi zbranih podatkov so sodelovali: Sanel Fejzić, Vladana Bzo-
vski, Jelena Dejanović, Lara Peklar, Maja Vincentič in Kaja Virant.
61
