Page 60 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
a Mezgec in Jurka Lepičnik Vodopivec
posameznik zna komunicirati in sodelovati s pomočjo različnih digital-
nih naprav ter aplikacij in uporabljati različne komunikacijske oblike.
3. Ustvarjanje in urejanje digitalne vsebine: vključuje ustvarjanje vsebin v
različnih formatih ter izražanje s pomočjo digitalnih medijev in vsebin.
4. Varovanje naprav, vsebine, osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih
okoljih kot tudi varovanje fizičnega ter psihičnega zdravja.
5. Prepoznavanje potreb in težav ter reševanje konceptualnih problemov
in problemskih situacij v digitalnem okolju: vključuje zmožnost reševa-
nja tehničnih in netehničnih težav, s katerimi se posameznik sooča ob
uporabi digitalnih naprav.
Digitalni preboj med pandemijo covida-19, digitalizacija in indikatorji
Pandemija in digitalni preboj
V zadnji letih smo bili med pandemijo covida-19 priča intenzivnemu pro-
doru digitalizacije v razne sfere življenja. Pandemična izkušnja predstavlja
pomembno ločnico na področju razvoja in uporabe digitalnih storitev. V za-
četku pandemije, v letu 2020, je digitalizacija storitev pripomogla k upravlja-
nju omejitev in preventivnih ukrepov. S tem, da je digitalizacija storitev po-
gosto omogočila koriščenje storitev na daljavo, je prvenstveno pripomogla k
preprečevanju medosebnih stikov in posledično širjenja okužb. Zato sta bila
njen razvoj in predvsem aplikacija oz. prenos digitalnih storitev v tem ob-
dobju zelo intenzivna. Upravičeno lahko trdimo, da je bila digitalizacija eden
najodmevnejših odgovorov na pandemično stanje, saj je prodrla v številne
pore življenja posameznika (izobraževanje, delo, zdravstvo idr.), predstavljala
je »rešilni čoln« oz. v pandemični situaciji edino možno rešitev za kontinuiteto
dejavnosti na številnih področjih posameznikovega življenja.
Pri nekaterih storitvah so digitalne različice obstajale že prej, med pande-
mijo pa se je njihova uporaba še okrepila (npr. e-bančništvo, e-plačevanje,
e-naročanje ipd.). Upravičeno torej lahko govorimo o digitalnem preboju, ki
se je zgodil med pandemijo v smislu intenzivnejšega prenosa digitalnih apli-
kacij in rešitev. Odraz digitalne preobrazbe sta tudi fuzija z digitalnim svetom
in poplava digitalnih storitev, ki so prodrle v vse pore človeškega življenja.
Proces digitalizacije pa se je odvijal že pred pandemijo. Prizadevanja za
uspešno in pospešeno digitalizacijo so razvidna tudi iz skupnih politik in
krovnih dokumentov, v katerih so opredeljeni cilji držav članic EU na pod-
ročju digitalizacije. Evropska komisija (2021) je 9. marca 2021 predstavila vi-
zijo in poti za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030, ki vključuje digitalni
kompas za digitalno desetletje EU in temelji na štirih glavnih točkah ter z
njimi povezanih ciljih, in sicer:
58
posameznik zna komunicirati in sodelovati s pomočjo različnih digital-
nih naprav ter aplikacij in uporabljati različne komunikacijske oblike.
3. Ustvarjanje in urejanje digitalne vsebine: vključuje ustvarjanje vsebin v
različnih formatih ter izražanje s pomočjo digitalnih medijev in vsebin.
4. Varovanje naprav, vsebine, osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih
okoljih kot tudi varovanje fizičnega ter psihičnega zdravja.
5. Prepoznavanje potreb in težav ter reševanje konceptualnih problemov
in problemskih situacij v digitalnem okolju: vključuje zmožnost reševa-
nja tehničnih in netehničnih težav, s katerimi se posameznik sooča ob
uporabi digitalnih naprav.
Digitalni preboj med pandemijo covida-19, digitalizacija in indikatorji
Pandemija in digitalni preboj
V zadnji letih smo bili med pandemijo covida-19 priča intenzivnemu pro-
doru digitalizacije v razne sfere življenja. Pandemična izkušnja predstavlja
pomembno ločnico na področju razvoja in uporabe digitalnih storitev. V za-
četku pandemije, v letu 2020, je digitalizacija storitev pripomogla k upravlja-
nju omejitev in preventivnih ukrepov. S tem, da je digitalizacija storitev po-
gosto omogočila koriščenje storitev na daljavo, je prvenstveno pripomogla k
preprečevanju medosebnih stikov in posledično širjenja okužb. Zato sta bila
njen razvoj in predvsem aplikacija oz. prenos digitalnih storitev v tem ob-
dobju zelo intenzivna. Upravičeno lahko trdimo, da je bila digitalizacija eden
najodmevnejših odgovorov na pandemično stanje, saj je prodrla v številne
pore življenja posameznika (izobraževanje, delo, zdravstvo idr.), predstavljala
je »rešilni čoln« oz. v pandemični situaciji edino možno rešitev za kontinuiteto
dejavnosti na številnih področjih posameznikovega življenja.
Pri nekaterih storitvah so digitalne različice obstajale že prej, med pande-
mijo pa se je njihova uporaba še okrepila (npr. e-bančništvo, e-plačevanje,
e-naročanje ipd.). Upravičeno torej lahko govorimo o digitalnem preboju, ki
se je zgodil med pandemijo v smislu intenzivnejšega prenosa digitalnih apli-
kacij in rešitev. Odraz digitalne preobrazbe sta tudi fuzija z digitalnim svetom
in poplava digitalnih storitev, ki so prodrle v vse pore človeškega življenja.
Proces digitalizacije pa se je odvijal že pred pandemijo. Prizadevanja za
uspešno in pospešeno digitalizacijo so razvidna tudi iz skupnih politik in
krovnih dokumentov, v katerih so opredeljeni cilji držav članic EU na pod-
ročju digitalizacije. Evropska komisija (2021) je 9. marca 2021 predstavila vi-
zijo in poti za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030, ki vključuje digitalni
kompas za digitalno desetletje EU in temelji na štirih glavnih točkah ter z
njimi povezanih ciljih, in sicer:
58
