Page 62 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
a Mezgec in Jurka Lepičnik Vodopivec

držav članic EU, je oblikovano na osnovi petih razsežnosti: povezljivost, člo-
veški kapital, uporaba internetnih storitev, integracija digitalne tehnologije
in digitalne javne storitve.

Leta 2020 je indeks DESI za Slovenijo znašal 51,2 in s tem je država zase-
dla 16. mesto med članicami EU. Glede na pretekla leta je Slovenija izboljšala
svojo uvrstitev za eno mesto.

Podatki, prikazani v poročilu za leto 2021, so bili zbrani v letu 2020 med
pandemijo. V poročilu za leto 2021 je Slovenija izboljšala svoj indeks DESI in
se uvrstila na 13. mesto med državami članicami EU (European Commission
b. l.). Natančneje, na področju »povezljivosti« se je uvrstila na 9. mesto med
državami EU zaradi zelo dobre pokritosti s fiksnim visoko zmogljivim omrež-
jem. Pri človeškem kapitalu je prebivalstvo Slovenije z velikim številom di-
plomantov iz naravoslovja in tehnologije ter zagonskimi podjetji za IKT nad
EU-povprečjem in se uvršča na 13. mesto. Na področju vključevanja digitalne
tehnologije se je uvrstila najvišje, na 8. mesto. Najslabšo uvrstitev glede na
druge države EU pa je Slovenija dosegla na področju digitalnih javnih stori-
tev. Tu zaseda 15. mesto in je točno na EU-povprečju.

V poročilu za leto 2022 pa je Slovenija napredovala na 11. mesto (European
Commission b. l.). Nad evropskim povprečjem ostaja na področju povezljivo-
sti. Na področju integracije digitalne tehnologije se uvršča na 9. mesto. Pri
digitalnih javnih storitvah je napredovala za dve mesti in trenutno zaseda
13. mesto. Pod povprečjem EU ostajajo javne digitalne storitve, namenjene
posameznikom, medtem ko so vrednosti, povezane s storitvami, ki so name-
njene podjetjem, nadpovprečne.

Digitalni razkorak ali digitalna vrzel
Digitalni razkorak in digitalna vrzel sta prispodobi za neenakost, ki jo pov-
zroči nezmožnost dostopa do digitalne tehnologije ali nesposobnost njene
uporabe. Najpogostejši vzroki zanj so geografska lokacija posameznika (po-
samezniki, ki živijo v razvitejših državah, so praviloma bolj digitalno pismeni
kot tisti, ki živijo v nerazvitih državah); starost (generacije, ki so odraščale s
tehnologijo (od leta 1990 dalje), so načeloma bolj digitalno pismene od ge-
neracij pred njimi); ekonomski položaj posameznika (ta vpliva na dostopnost
tehnologije, s katero posameznik sodeluje v digitalnem svetu, in posledično
na digitalno pismenost posameznika); fizična zmogljivost posameznika (za
uporabo tehnologije potrebujemo tudi funkcionalno telo, npr. gibanje rok,
koordinacijo prstov, vid . . .) (Anželj idr., 2015).

Problem digitalnega razkoraka je torej večplasten. V prvi vrsti gre za vpra-
šanje dostopa do tehnologije, vendar je to le vrh ledene gore. Izkazalo se

60
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67