Page 59 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Vplivi digitalizacije na zasebno in javno življenje posameznika
nik zmožen samozavestne in kritične uporabe različnih digitalnih aparatur ter
pripomočkov, razume zakonitosti digitalnega socialnega okolja in se znajde
v njem. Zato je ključni sestavni del te zmožnosti digitalna kompetenca. Digi-
talna pismenost ne pomeni le, da so ljudje zgolj potrošniki digitalne in teh-
nične infrastrukture. Pomeni tudi, da so sposobni učinkovito uporabljati do-
sežke sodobnih tehnologij, oz. z drugimi besedami, da so zmožni maksimirati
možnosti, ki jim jih nudijo te nove tehnologije (Andragoški center Slovenije
2021).
Po opredelitvi zgoraj omenjenega dokumenta Andragoškega Centra Slo-
venije digitalno pismenost sestavlja osem vsebinskih področij, ki so podrob-
neje opredeljena s cilji in katalogom znanj v Programu digitalna pismenost za
odrasle (v nadaljevanju DPO), ta pa so: pisarniški programi in odprtokodne re-
šitve, mobilne in računalniške aplikacije, oblačne storitve, varna raba spleta
oz. internetnih storitev in digitalnih tehnologij, dosedanji razvoj umetne in-
teligence in pričakovanja v prihodnosti, robotizacija in digitalizacija družbe,
digitalno socialno okolje, digitalno ustvarjanje in programiranje. Digitalno pi-
smenost torej lahko opredelimo kot zmožnost posameznika, da deluje v di-
gitalnem okolju, pri tem pa tehnologijo uporablja varno in kritično. Osnovo
za digitalno pismenost predstavljajo temeljno računalniško znanje, sposob-
nosti kritične uporabe spletnih orodij, iskanja in uporabljanja različnih infor-
macij ter razumevanje zakonitosti digitalnega okolja (Javrh idr. 2018).
Ključno vlogo pri razvoju digitalne pismenosti ima raven digitalne rabe,
torej uporabe digitalne kompetence v določenem poklicnem ali disciplinar-
nem kontekstu (Martin in Grudziecki 2006).
Digitalna pismenost pa zajema tudi različne sodobne oblike komunikacije,
kot so tvitanje, vodenje blogov, klepetanje na forumih, komentiranje na Fa-
cebooku, kar je posledično pripeljalo do nastanka novih poklicev, kot so stre-
amerji, blogerji, vlogerji, youtuberji, influencerji ipd.
Skupno raziskovalno središče Evropske unije je oblikovalo evropski okvir
digitalnih kompetenc za državljane, bolje poznan pod imenom DigComp, ka-
terega namen je zagotovitev splošnega razumevanja opredelitev digitalnih
kompetenc ter zagotavljanje osnove za oblikovanje njihove politike. Aktualni
okvir digitalnih kompetenc (DigComp 2.2) opredeljuje pet ključnih kompo-
nent digitalnih kompetenc (Vuorikari, Kluzer in Punie 2022):
1. Informacijska in podatkovna pismenost: vključuje znanje brskanja, is-
kanja, filtriranja podatkov ter njihovo ustrezno obdelavo in shranjeva-
nje.
2. Komunikacija in sodelovanje preko digitalnih tehnologij ter storitev:
57
nik zmožen samozavestne in kritične uporabe različnih digitalnih aparatur ter
pripomočkov, razume zakonitosti digitalnega socialnega okolja in se znajde
v njem. Zato je ključni sestavni del te zmožnosti digitalna kompetenca. Digi-
talna pismenost ne pomeni le, da so ljudje zgolj potrošniki digitalne in teh-
nične infrastrukture. Pomeni tudi, da so sposobni učinkovito uporabljati do-
sežke sodobnih tehnologij, oz. z drugimi besedami, da so zmožni maksimirati
možnosti, ki jim jih nudijo te nove tehnologije (Andragoški center Slovenije
2021).
Po opredelitvi zgoraj omenjenega dokumenta Andragoškega Centra Slo-
venije digitalno pismenost sestavlja osem vsebinskih področij, ki so podrob-
neje opredeljena s cilji in katalogom znanj v Programu digitalna pismenost za
odrasle (v nadaljevanju DPO), ta pa so: pisarniški programi in odprtokodne re-
šitve, mobilne in računalniške aplikacije, oblačne storitve, varna raba spleta
oz. internetnih storitev in digitalnih tehnologij, dosedanji razvoj umetne in-
teligence in pričakovanja v prihodnosti, robotizacija in digitalizacija družbe,
digitalno socialno okolje, digitalno ustvarjanje in programiranje. Digitalno pi-
smenost torej lahko opredelimo kot zmožnost posameznika, da deluje v di-
gitalnem okolju, pri tem pa tehnologijo uporablja varno in kritično. Osnovo
za digitalno pismenost predstavljajo temeljno računalniško znanje, sposob-
nosti kritične uporabe spletnih orodij, iskanja in uporabljanja različnih infor-
macij ter razumevanje zakonitosti digitalnega okolja (Javrh idr. 2018).
Ključno vlogo pri razvoju digitalne pismenosti ima raven digitalne rabe,
torej uporabe digitalne kompetence v določenem poklicnem ali disciplinar-
nem kontekstu (Martin in Grudziecki 2006).
Digitalna pismenost pa zajema tudi različne sodobne oblike komunikacije,
kot so tvitanje, vodenje blogov, klepetanje na forumih, komentiranje na Fa-
cebooku, kar je posledično pripeljalo do nastanka novih poklicev, kot so stre-
amerji, blogerji, vlogerji, youtuberji, influencerji ipd.
Skupno raziskovalno središče Evropske unije je oblikovalo evropski okvir
digitalnih kompetenc za državljane, bolje poznan pod imenom DigComp, ka-
terega namen je zagotovitev splošnega razumevanja opredelitev digitalnih
kompetenc ter zagotavljanje osnove za oblikovanje njihove politike. Aktualni
okvir digitalnih kompetenc (DigComp 2.2) opredeljuje pet ključnih kompo-
nent digitalnih kompetenc (Vuorikari, Kluzer in Punie 2022):
1. Informacijska in podatkovna pismenost: vključuje znanje brskanja, is-
kanja, filtriranja podatkov ter njihovo ustrezno obdelavo in shranjeva-
nje.
2. Komunikacija in sodelovanje preko digitalnih tehnologij ter storitev:
57
