Page 71 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Vplivi digitalizacije na zasebno in javno življenje posameznika
cije na daljavo. Uporabljajo se spletne učilnice, videokonferenčni programi
in digitalne baze za iskanje podatkov ter literature. Pri nekaterih vlogah se
pojavlja tudi zmožnost brezžičnega povezovanja različnih naprav in pripo-
močkov.
Sklepne ugotovitve
Namen opravljene analize je bil opredeliti spremembe v času četrte industrij-
ske revolucije in postpandemične izkušnje, predvsem v smislu kompetenc, ki
jih posameznik potrebuje zaradi procesov intenzivne digitalizacije na pod-
ročju izobraževanja, različnih oblik digitalnega državljanstva in digitalizacije
poslovnih modelov. Zbrani podatki kažejo, da današnja družba in njeni posa-
mezniki živijo ter operirajo v digitalno bogatih okoljih, kar predstavlja nove
izzive za implementacijo programov vseživljenjskega učenja s poudarkom na
digitalnih kompetencah.
Na mikro ravni smo preučili digitalni preboj, njegove aplikacije in posle-
dice, ki jih ima na življenje posameznikov. V analizo smo vključili vse digitalne
dimenzije vsakdanjega življenja posameznika in novejših storitev. Pozornost
smo usmerili predvsem v preučevanje vplivov digitalizacije na zasebno in
javno življenje posameznika. Analizirali smo konkretne situacije, v katerih po-
sameznik (lahko) uporablja digitalne storitve. Nadalje smo identificirali digi-
talne kompetence, ki jih posamezniki potrebujejo, da se aktivno vključujejo
v digitalni preboj in kljubujejo izzivom sodobne družbe.
Na osnovi zbranih podatkov izhaja, da je za potrebe digitalnega opisme-
njevanja treba veliko pozornosti nameniti poznavanju in uporabi spletnih
strani javne uprave (1) ter aplikacijam zasebnikov (2). Zmožnost nameščanja
spletnih aplikacij, ustvarjanja lastnih profilov, sledenja navodilom za njihovo
uporabo ter izbire ustreznih storitev predstavlja levji delež potrebnih kompe-
tenc. Za izvajanje omenjenih operacij je velikokrat dovolj že dostop do pame-
tnega telefona, kar posledično pomeni, da dostop do računalnika z interne-
tno povezavo ni več predpogoj za digitalno pismenost in delovanje v digital-
nem okolju. Pri določenem segmentu prebivalstva sta računalniška oprema
in internetna povezava za računalnik predstavljali večjo oviro ter finančno
breme. Za programe digitalnega opismenjevanja to predstavlja pomembno
spremembo.
Izpostaviti gre tudi pomen uporabe digitalne identitete, njene varnosti,
upravljanja in deljenja zasebnih podatkov ter varnega spletnega nakupo-
vanja in plačevanja. Vlagati je treba v razvoj kulture uporabnikov digitalnih
storitev, ki vključuje pozitiven pristop do IKT in digitalnih aplikacij, zaveda-
nje potreb po vseživljenjskem učenju na tem področju, poznavanje varno-
69
cije na daljavo. Uporabljajo se spletne učilnice, videokonferenčni programi
in digitalne baze za iskanje podatkov ter literature. Pri nekaterih vlogah se
pojavlja tudi zmožnost brezžičnega povezovanja različnih naprav in pripo-
močkov.
Sklepne ugotovitve
Namen opravljene analize je bil opredeliti spremembe v času četrte industrij-
ske revolucije in postpandemične izkušnje, predvsem v smislu kompetenc, ki
jih posameznik potrebuje zaradi procesov intenzivne digitalizacije na pod-
ročju izobraževanja, različnih oblik digitalnega državljanstva in digitalizacije
poslovnih modelov. Zbrani podatki kažejo, da današnja družba in njeni posa-
mezniki živijo ter operirajo v digitalno bogatih okoljih, kar predstavlja nove
izzive za implementacijo programov vseživljenjskega učenja s poudarkom na
digitalnih kompetencah.
Na mikro ravni smo preučili digitalni preboj, njegove aplikacije in posle-
dice, ki jih ima na življenje posameznikov. V analizo smo vključili vse digitalne
dimenzije vsakdanjega življenja posameznika in novejših storitev. Pozornost
smo usmerili predvsem v preučevanje vplivov digitalizacije na zasebno in
javno življenje posameznika. Analizirali smo konkretne situacije, v katerih po-
sameznik (lahko) uporablja digitalne storitve. Nadalje smo identificirali digi-
talne kompetence, ki jih posamezniki potrebujejo, da se aktivno vključujejo
v digitalni preboj in kljubujejo izzivom sodobne družbe.
Na osnovi zbranih podatkov izhaja, da je za potrebe digitalnega opisme-
njevanja treba veliko pozornosti nameniti poznavanju in uporabi spletnih
strani javne uprave (1) ter aplikacijam zasebnikov (2). Zmožnost nameščanja
spletnih aplikacij, ustvarjanja lastnih profilov, sledenja navodilom za njihovo
uporabo ter izbire ustreznih storitev predstavlja levji delež potrebnih kompe-
tenc. Za izvajanje omenjenih operacij je velikokrat dovolj že dostop do pame-
tnega telefona, kar posledično pomeni, da dostop do računalnika z interne-
tno povezavo ni več predpogoj za digitalno pismenost in delovanje v digital-
nem okolju. Pri določenem segmentu prebivalstva sta računalniška oprema
in internetna povezava za računalnik predstavljali večjo oviro ter finančno
breme. Za programe digitalnega opismenjevanja to predstavlja pomembno
spremembo.
Izpostaviti gre tudi pomen uporabe digitalne identitete, njene varnosti,
upravljanja in deljenja zasebnih podatkov ter varnega spletnega nakupo-
vanja in plačevanja. Vlagati je treba v razvoj kulture uporabnikov digitalnih
storitev, ki vključuje pozitiven pristop do IKT in digitalnih aplikacij, zaveda-
nje potreb po vseživljenjskem učenju na tem področju, poznavanje varno-
69
