Page 75 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Pravni vidiki izobraževanja in usposabljanja
delavcev: dejansko stanje in pogled naprej
Valentina Franca
Univerza v Ljubljani
valentina.franca@fu.uni-lj.si
Izobraževanje in usposabljanje v delovnem razmerju je ena izmed temeljnih
pravic delavcev, kar določajo tako mednarodni kot nacionalni pravni viri. Ure-
sničevanje pravice do izobraževanja in usposabljanja mora zagotavljati tako
ohranjanje zaposlitve kakor tudi zaposljivosti, kar je še toliko pomembneje
v obdobju hitrega tehnološkega razvoja ter drugih družbenih sprememb. Iz-
sledki dveh fokusnih skupin med delavskimi predstavniki kažejo na še vedno
zaskrbljujočo situacijo v praksi, saj se tako na strani delavcev kot delodajalcev
zaznavajo številne ovire. Za večjo vključenost v izobraževanje in usposablja-
nje je treba več moči usmeriti v izgradnjo kulture znanja, se posluževati dobrih
praks ter krepiti zavedanje o nujnosti pridobivanja novih znanj in kompetenc.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi država, ki lahko tudi s pomočjo socialnega
dialoga oblikuje spodbudne ukrepe za trg dela.
Ključne besede: delovno razmerje, izobraževanje, usposabljanje, kolektivna po-
godba, sindikati
Uvod
Pomen izobraževanja in usposabljanja je že dolgo pripoznan v pravni uredi-
tvi, saj tako mednarodni akti kot večina evropskih nacionalnih ureditev de-
lavcem priznava pravico do pridobivanja ustreznih znanj in kompetenc za
ustrezno opravljanje dela. V splošnem namreč velja, da ima delodajalec ob-
veznost organizirati, izvesti in kriti stroške izobraževanja ter usposabljanja
delavcev; ti pa imajo dolžnost udeležbe ter uporabe tako pridobljenega zna-
nja pri svojem delu. Vendar se je razumevanje te delodajalčeve dolžnosti v
zadnjih desetletjih, še izraziteje v zadnjih letih, spremenilo. Delovna opra-
vila so zaradi tehnološkega napredka, digitalizacije in vse prisotnejše ume-
tne inteligence postala kompleksnejša, ravno tako je vedno težje napovedati
prihodnji razvoj opravljanja posameznega dela kakor tudi dejavnosti gospo-
darske družbe. Zato se težišče premika od ohranjanja zaposlenosti k zapos-
ljivosti, kar zajema tudi generična znanja in kompetence, ki omogočajo pre-
živetje na trgu dela, tj. menjavo dela, delodajalca, panoge, nenazadnje tudi
poklica oz. kariere. Postpandemično obdobje je vse to še okrepilo; največji
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.73-86
delavcev: dejansko stanje in pogled naprej
Valentina Franca
Univerza v Ljubljani
valentina.franca@fu.uni-lj.si
Izobraževanje in usposabljanje v delovnem razmerju je ena izmed temeljnih
pravic delavcev, kar določajo tako mednarodni kot nacionalni pravni viri. Ure-
sničevanje pravice do izobraževanja in usposabljanja mora zagotavljati tako
ohranjanje zaposlitve kakor tudi zaposljivosti, kar je še toliko pomembneje
v obdobju hitrega tehnološkega razvoja ter drugih družbenih sprememb. Iz-
sledki dveh fokusnih skupin med delavskimi predstavniki kažejo na še vedno
zaskrbljujočo situacijo v praksi, saj se tako na strani delavcev kot delodajalcev
zaznavajo številne ovire. Za večjo vključenost v izobraževanje in usposablja-
nje je treba več moči usmeriti v izgradnjo kulture znanja, se posluževati dobrih
praks ter krepiti zavedanje o nujnosti pridobivanja novih znanj in kompetenc.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi država, ki lahko tudi s pomočjo socialnega
dialoga oblikuje spodbudne ukrepe za trg dela.
Ključne besede: delovno razmerje, izobraževanje, usposabljanje, kolektivna po-
godba, sindikati
Uvod
Pomen izobraževanja in usposabljanja je že dolgo pripoznan v pravni uredi-
tvi, saj tako mednarodni akti kot večina evropskih nacionalnih ureditev de-
lavcem priznava pravico do pridobivanja ustreznih znanj in kompetenc za
ustrezno opravljanje dela. V splošnem namreč velja, da ima delodajalec ob-
veznost organizirati, izvesti in kriti stroške izobraževanja ter usposabljanja
delavcev; ti pa imajo dolžnost udeležbe ter uporabe tako pridobljenega zna-
nja pri svojem delu. Vendar se je razumevanje te delodajalčeve dolžnosti v
zadnjih desetletjih, še izraziteje v zadnjih letih, spremenilo. Delovna opra-
vila so zaradi tehnološkega napredka, digitalizacije in vse prisotnejše ume-
tne inteligence postala kompleksnejša, ravno tako je vedno težje napovedati
prihodnji razvoj opravljanja posameznega dela kakor tudi dejavnosti gospo-
darske družbe. Zato se težišče premika od ohranjanja zaposlenosti k zapos-
ljivosti, kar zajema tudi generična znanja in kompetence, ki omogočajo pre-
živetje na trgu dela, tj. menjavo dela, delodajalca, panoge, nenazadnje tudi
poklica oz. kariere. Postpandemično obdobje je vse to še okrepilo; največji
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.73-86
