Page 72 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
a Mezgec in Jurka Lepičnik Vodopivec
sti, nevarnosti kraje digitalne identitete ter potrebnih ukrepov. Čim večji de-
lež prebivalstva je treba ozavestiti o pomenu pridobivanja digitalne identi-
tete in njene zaščite ter ga usposobiti za aktivno uporabo digitalnih storitev,
da ne izostane za hitrimi spremembami, še posebej, ko gre za storitve javne
uprave.
Na osnovi zbranih podatkov pa je v manjši meri zaznati potrebo po obvla-
dovanju tradicionalnejših vsebin IKT-tečajev, kot je npr. poznavanje opera-
cijskih sistemov in pisarniškega orodja, kar posledično naslavlja potrebo po
koreniti spremembi koncepta tečajev in usposabljanj, ki naj bi se preobliko-
vali v tečaje digitalne kulture in digitalne pismenosti.
Pandemija covida-19 je osvetlila pogled na digitalni razkorak. Problem je
v opremljenosti posameznikov in gospodinjstev z računalniškimi napravami
ter internetno povezavo pa tudi v kompetencah in zmožnostih uporabe ter
namenske rabe IKT in njenih aplikacij. Nastajajo nove ranljive skupine, ki so
ranljive ravno zaradi izključenosti in obrobnosti, ki jo povzroča pomanjkanje
ustreznih digitalnih kompetenc. V postpandemičnem času je zato ključnega
pomena vlaganje v izobraževanja, programe in javne kampanje, ki bodo pre-
bivalce ozavestili in opolnomočili za učinkovito delovanje v digitalnem svetu.
Brez ustreznih ukrepov pa tvegamo, da bomo imeli družbi dveh hitrosti: tiste,
ki sledijo procesom digitalizacije storitev, in tiste, ki so zamudile digitalni
vlak in opažajo vedno večji razkorak v storitvah, do katerih njihovi člani ni-
majo dostopa, ker ne razpolagajo z ustreznimi digitalnimi kompetencami.
Tempo digitalnega razvoja družbe določajo novi dosežki, tempa prenosa le-
teh v splošno rabo pa ne določajo tisti, ki so pri uporabi inovacij in digitalnih
rešitev najhitrejši, ampak kritična masa uporabnikov. Usposabljanje kritične
mase zavednih uporabnikov digitalnih storitev predstavlja naložbo in izziv.
Potrebna pa je tudi širša refleksija, kako zaščititi tisti najranljivejši del prebi-
valstva, ki kljub spodbudam za opolnomočenje ne uspe samostojno dohajati
razvoja, in tako preprečiti, da digitalna družba ne postane ekskluzivna družba
– treba je delati na tem, da postane inkluzivna.
Literatura
Andragoški Center Slovenije. 2021. Program digitalna pismenost za odrasle
(DPO): predlog. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Anželj, G., J. Brank, A. Brodnik, P. Bulić, M. Ciglarič, M. Ðukić, L. Fürst, M. Kikelj,
A. Krapež, H. Medvešek idr. 2015. Računalništvo in informatika 1: e-učbenik
za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
»Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja in informacijske družbe do leta
2020.« 2016. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija
-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf.
70
sti, nevarnosti kraje digitalne identitete ter potrebnih ukrepov. Čim večji de-
lež prebivalstva je treba ozavestiti o pomenu pridobivanja digitalne identi-
tete in njene zaščite ter ga usposobiti za aktivno uporabo digitalnih storitev,
da ne izostane za hitrimi spremembami, še posebej, ko gre za storitve javne
uprave.
Na osnovi zbranih podatkov pa je v manjši meri zaznati potrebo po obvla-
dovanju tradicionalnejših vsebin IKT-tečajev, kot je npr. poznavanje opera-
cijskih sistemov in pisarniškega orodja, kar posledično naslavlja potrebo po
koreniti spremembi koncepta tečajev in usposabljanj, ki naj bi se preobliko-
vali v tečaje digitalne kulture in digitalne pismenosti.
Pandemija covida-19 je osvetlila pogled na digitalni razkorak. Problem je
v opremljenosti posameznikov in gospodinjstev z računalniškimi napravami
ter internetno povezavo pa tudi v kompetencah in zmožnostih uporabe ter
namenske rabe IKT in njenih aplikacij. Nastajajo nove ranljive skupine, ki so
ranljive ravno zaradi izključenosti in obrobnosti, ki jo povzroča pomanjkanje
ustreznih digitalnih kompetenc. V postpandemičnem času je zato ključnega
pomena vlaganje v izobraževanja, programe in javne kampanje, ki bodo pre-
bivalce ozavestili in opolnomočili za učinkovito delovanje v digitalnem svetu.
Brez ustreznih ukrepov pa tvegamo, da bomo imeli družbi dveh hitrosti: tiste,
ki sledijo procesom digitalizacije storitev, in tiste, ki so zamudile digitalni
vlak in opažajo vedno večji razkorak v storitvah, do katerih njihovi člani ni-
majo dostopa, ker ne razpolagajo z ustreznimi digitalnimi kompetencami.
Tempo digitalnega razvoja družbe določajo novi dosežki, tempa prenosa le-
teh v splošno rabo pa ne določajo tisti, ki so pri uporabi inovacij in digitalnih
rešitev najhitrejši, ampak kritična masa uporabnikov. Usposabljanje kritične
mase zavednih uporabnikov digitalnih storitev predstavlja naložbo in izziv.
Potrebna pa je tudi širša refleksija, kako zaščititi tisti najranljivejši del prebi-
valstva, ki kljub spodbudam za opolnomočenje ne uspe samostojno dohajati
razvoja, in tako preprečiti, da digitalna družba ne postane ekskluzivna družba
– treba je delati na tem, da postane inkluzivna.
Literatura
Andragoški Center Slovenije. 2021. Program digitalna pismenost za odrasle
(DPO): predlog. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Anželj, G., J. Brank, A. Brodnik, P. Bulić, M. Ciglarič, M. Ðukić, L. Fürst, M. Kikelj,
A. Krapež, H. Medvešek idr. 2015. Računalništvo in informatika 1: e-učbenik
za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
»Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja in informacijske družbe do leta
2020.« 2016. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija
-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf.
70
