Page 77 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Pravni vidiki izobraževanja in usposabljanja delavcev: dejansko stanje in pogled naprej
2021). To se v daljšem časovnem obdobju zrcali v šibkem kariernem razvoju
in slabši zaposljivosti.
Namen tega poglavja je zlasti osvetliti pravne vidike izobraževanja in uspo-
sabljanja na delovnem mestu, zato je najprej predstavljena veljavna pravna
ureditev, ki zajema mednarodnopravno izhodišča, nacionalno pravno uredi-
tev ter pomen kolektivnih pogodb. Nato sledi predstavitev rezultatov dveh
fokusnih skupin, izvedenih v okviru projekta z delavskimi predstavniki v pod-
jetjih ter na panožni in nacionalni ravni. Zadnji del je namenjen razpravi ter
izhodiščem za nadaljnje aktivnosti v praksi.
Veljavna pravna ureditev
Na mednarodni ravni je pravica delavcev do izobraževanja pripoznana kot
ena izmed temeljnih delavskih pravic in je vključena v številne mednarodne
pravne akte. Izobraževanja oz. izobrazba je namreč pomembna vrednota v
sodobni družbi in je zato pripoznana kot univerzalna človekova pravica. Na-
cionalna ureditev sledi tem usmeritvam, bistveno šibkejša pa je nadaljnja im-
plementacija v kolektivnih pogodbah.
Izhodišča mednarodne zakonodaje
Pravico do izobraževanja kot splošno človekovo pravico priznava Splošna de-
klaracija človekovih pravic, sprejeta s strani Organizacije združenih narodov.
V 26. členu namreč določa (Sklep o objavi besedila Splošne deklaracije člo-
vekovih pravic 2018), da je izobraževanje usmerjeno k polnemu razvoju člove-
kove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svobo-
ščin. Da pa bi bila ta pravica uresničena, morajo po 6. členu Mednarodnega
pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN) države poskrbeti
tudi za programe, politiko in metode za doseganje stalnega ekonomskega, soci-
alnega in kulturnega razvoja ter polne in produktivne zaposlenosti v razmerah,
ki človeku jamčijo uživanje temeljnih političnih in ekonomskih svoboščin.
Podobna določila vsebuje tudi Evropska socialna listina (Zakon o ratifikaciji
Evropske socialne listine (spremenjene) 1999). V 10. členu posebej določa, da
je treba izobraževanje in usposabljanje zagotoviti vsem osebam, vključno z
invalidnimi, oz. mladim fantom in dekletom v različnih zaposlitvah. V duhu
sodobnega časa je to treba interpretirati kot dolžnost zagotovitve ustreznih
znanj in kompetenc vsem na trgu dela, ne zgolj tistim, ki so v delovnem raz-
merju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni in nedoločen čas. Nadalje
države zavezuje, da zagotovijo ali spodbujajo posebne možnosti za prekva-
lifikacije odraslih delavcev, potrebne zaradi tehnološkega razvoja ali novih
smeri razvoja v zaposlovanju. Posebej velja poudariti določilo pete točke 10.
75
2021). To se v daljšem časovnem obdobju zrcali v šibkem kariernem razvoju
in slabši zaposljivosti.
Namen tega poglavja je zlasti osvetliti pravne vidike izobraževanja in uspo-
sabljanja na delovnem mestu, zato je najprej predstavljena veljavna pravna
ureditev, ki zajema mednarodnopravno izhodišča, nacionalno pravno uredi-
tev ter pomen kolektivnih pogodb. Nato sledi predstavitev rezultatov dveh
fokusnih skupin, izvedenih v okviru projekta z delavskimi predstavniki v pod-
jetjih ter na panožni in nacionalni ravni. Zadnji del je namenjen razpravi ter
izhodiščem za nadaljnje aktivnosti v praksi.
Veljavna pravna ureditev
Na mednarodni ravni je pravica delavcev do izobraževanja pripoznana kot
ena izmed temeljnih delavskih pravic in je vključena v številne mednarodne
pravne akte. Izobraževanja oz. izobrazba je namreč pomembna vrednota v
sodobni družbi in je zato pripoznana kot univerzalna človekova pravica. Na-
cionalna ureditev sledi tem usmeritvam, bistveno šibkejša pa je nadaljnja im-
plementacija v kolektivnih pogodbah.
Izhodišča mednarodne zakonodaje
Pravico do izobraževanja kot splošno človekovo pravico priznava Splošna de-
klaracija človekovih pravic, sprejeta s strani Organizacije združenih narodov.
V 26. členu namreč določa (Sklep o objavi besedila Splošne deklaracije člo-
vekovih pravic 2018), da je izobraževanje usmerjeno k polnemu razvoju člove-
kove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svobo-
ščin. Da pa bi bila ta pravica uresničena, morajo po 6. členu Mednarodnega
pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN) države poskrbeti
tudi za programe, politiko in metode za doseganje stalnega ekonomskega, soci-
alnega in kulturnega razvoja ter polne in produktivne zaposlenosti v razmerah,
ki človeku jamčijo uživanje temeljnih političnih in ekonomskih svoboščin.
Podobna določila vsebuje tudi Evropska socialna listina (Zakon o ratifikaciji
Evropske socialne listine (spremenjene) 1999). V 10. členu posebej določa, da
je treba izobraževanje in usposabljanje zagotoviti vsem osebam, vključno z
invalidnimi, oz. mladim fantom in dekletom v različnih zaposlitvah. V duhu
sodobnega časa je to treba interpretirati kot dolžnost zagotovitve ustreznih
znanj in kompetenc vsem na trgu dela, ne zgolj tistim, ki so v delovnem raz-
merju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni in nedoločen čas. Nadalje
države zavezuje, da zagotovijo ali spodbujajo posebne možnosti za prekva-
lifikacije odraslih delavcev, potrebne zaradi tehnološkega razvoja ali novih
smeri razvoja v zaposlovanju. Posebej velja poudariti določilo pete točke 10.
75
