Page 353 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 353
Pomen gibalne dejavnosti in stanja delazmožnosti za počutje zaposlenih v predšolski vzgoji
predšolske vzgoje vplivajo številni dejavniki, tudi značilnosti vodenja gibal-
nih dejavnosti s strani vzgojitelja (Chow, McKenzie in Louie 2009). Ocena la-
stne kompetentnosti vzgojiteljic za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih
otrok predstavlja enega izmed dejavnikov kakovostnega vodenja dejavnosti
(Plevnik 2021). Kakovostno vodenje je odvisno od številnih osebnih lastno-
sti vzgojitelja, splošne in strokovne izobrazbe, predanosti poklicu ter delu
z otroki in drugih dejavnikov. Zavedanje svoje kompetentnosti lahko vodi
k uporabi primernejših metod in oblik izvajanja dejavnosti. Za uspešnost v
vzgojiteljskem poklicu je pomembna tudi dobra telesna pripravljenost, saj
se pri svojem delu vzgojiteljice vsakodnevno srečujejo s številnimi obreme-
nitvami (Gregorc idr. 2012). Za večjo vključenost otrok v gibalne dejavnosti v
vrtcu je pomemben tudi pozitiven odnos vzgojiteljice do gibalnih dejavnosti.
McKenzie idr. (1999) ugotavljajo, da učitelji, ki so gibalno dejavnejši v svojem
prostem času, promocijo gibalnih dejavnosti med učenci izvajajo dejavneje,
prav tako ponujajo gibalno dejavnejše vsebine. Vzgojitelji, ki so sami pogo-
steje gibalno dejavni, tudi pogosteje organizirajo gibalne dejavnosti v vrtcu
(Markovšek 2014). Vzgojitelji se pomena in pomembnosti gibalnih dejavno-
sti za otrokov celostni razvoj sicer dobro zavedajo (Gregorc idr. 2012). Vloga
vzgojitelja v procesu vodenja gibalnih dejavnosti v vrtcu je večplastna, kaže
se tudi v njegovem lastnem odnosu do gibalnih dejavnosti, do vloge gibal-
nih dejavnosti za razvoj otroka pa tudi v njegovih kompetencah, ki jih ima na
področju vodenja gibalnih dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V pov-
prečju vzgojiteljice svojo kompetentnost za razvoj dejavnosti na področju gi-
banja, opredeljenem v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport in
Zavod Republike Slovenije za šolstvo 1999), v primerjavi z drugimi področji
ocenjujejo kot najvišjo. Izrazite razlike se pokažejo glede na skupino bodisi
gibalno dejavnih bodisi nedejavnih vzgojiteljic. Gibalno dejavne vzgojiteljice
med vsemi področji svojo kompetenco za razvoj gibanja otrok ocenjujejo kot
najvišjo, gibalno nedejavne vzgojiteljice pa kot najnižjo (Plevnik 2021). Re-
dna gibalna dejavnost vzgojiteljic je, poleg skrbi za njihovo lastno zdravje
in splošno telesno pripravljenost, povezana tudi z njihovo zaznavo kompe-
tenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. Zato ima preučevanje
gibalnih dejavnosti, telesne pripravljenosti in delazmožnosti vzgojiteljev ter
ostalih strokovnih delavcev na področju predšolske vzgoje in izobraževanja
večplasten pomen.
Opredelitev namena in ciljev prispevka
Namen raziskave je bil ovrednotiti gibalno dejavnost ter oceniti delazmo-
žnost zaposlenih v vrtcu. Skladno z namenom smo si zastavili dva cilja, in
353
predšolske vzgoje vplivajo številni dejavniki, tudi značilnosti vodenja gibal-
nih dejavnosti s strani vzgojitelja (Chow, McKenzie in Louie 2009). Ocena la-
stne kompetentnosti vzgojiteljic za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih
otrok predstavlja enega izmed dejavnikov kakovostnega vodenja dejavnosti
(Plevnik 2021). Kakovostno vodenje je odvisno od številnih osebnih lastno-
sti vzgojitelja, splošne in strokovne izobrazbe, predanosti poklicu ter delu
z otroki in drugih dejavnikov. Zavedanje svoje kompetentnosti lahko vodi
k uporabi primernejših metod in oblik izvajanja dejavnosti. Za uspešnost v
vzgojiteljskem poklicu je pomembna tudi dobra telesna pripravljenost, saj
se pri svojem delu vzgojiteljice vsakodnevno srečujejo s številnimi obreme-
nitvami (Gregorc idr. 2012). Za večjo vključenost otrok v gibalne dejavnosti v
vrtcu je pomemben tudi pozitiven odnos vzgojiteljice do gibalnih dejavnosti.
McKenzie idr. (1999) ugotavljajo, da učitelji, ki so gibalno dejavnejši v svojem
prostem času, promocijo gibalnih dejavnosti med učenci izvajajo dejavneje,
prav tako ponujajo gibalno dejavnejše vsebine. Vzgojitelji, ki so sami pogo-
steje gibalno dejavni, tudi pogosteje organizirajo gibalne dejavnosti v vrtcu
(Markovšek 2014). Vzgojitelji se pomena in pomembnosti gibalnih dejavno-
sti za otrokov celostni razvoj sicer dobro zavedajo (Gregorc idr. 2012). Vloga
vzgojitelja v procesu vodenja gibalnih dejavnosti v vrtcu je večplastna, kaže
se tudi v njegovem lastnem odnosu do gibalnih dejavnosti, do vloge gibal-
nih dejavnosti za razvoj otroka pa tudi v njegovih kompetencah, ki jih ima na
področju vodenja gibalnih dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V pov-
prečju vzgojiteljice svojo kompetentnost za razvoj dejavnosti na področju gi-
banja, opredeljenem v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport in
Zavod Republike Slovenije za šolstvo 1999), v primerjavi z drugimi področji
ocenjujejo kot najvišjo. Izrazite razlike se pokažejo glede na skupino bodisi
gibalno dejavnih bodisi nedejavnih vzgojiteljic. Gibalno dejavne vzgojiteljice
med vsemi področji svojo kompetenco za razvoj gibanja otrok ocenjujejo kot
najvišjo, gibalno nedejavne vzgojiteljice pa kot najnižjo (Plevnik 2021). Re-
dna gibalna dejavnost vzgojiteljic je, poleg skrbi za njihovo lastno zdravje
in splošno telesno pripravljenost, povezana tudi z njihovo zaznavo kompe-
tenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. Zato ima preučevanje
gibalnih dejavnosti, telesne pripravljenosti in delazmožnosti vzgojiteljev ter
ostalih strokovnih delavcev na področju predšolske vzgoje in izobraževanja
večplasten pomen.
Opredelitev namena in ciljev prispevka
Namen raziskave je bil ovrednotiti gibalno dejavnost ter oceniti delazmo-
žnost zaposlenih v vrtcu. Skladno z namenom smo si zastavili dva cilja, in
353
