Page 119 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

            kakovost njegovega profesionalnega delovanja. Odklonitev sodelovanja
            je v primeru nezmožnosti psihologovega profesionalnega odnosa zaradi
            zgoraj navedenih premis ustrezna in zaželena. Vse to določa psihologovo
            osebno in strokovno integriteto, kar je še posebej izpostavljeno področje
            etičnih načel.

                 Nasilje nad psihologom v svetovalnem odnosu


                 Nasilje nad psihologom v svetovalni službi
            Psiholog vzpostavlja svetovalni odnos tako z otroki in mladostniki kot
            tudi s starši ter sodelavci, najpogosteje učitelji. S sodelovanjem s starši
            se srečamo že na začetku svetovalnega odnosa, ko podpišemo soglasje za
            namene obravnave njihovega otroka ali mladostnika. Pri tem upošteva-
            mo naslednja člena Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019): 1.3.3.,
            ki govori o tem, da mora psiholog za obravnavo pridobiti soglasje obravna-
            vanca, da mora ob spremembi področja ali vsebine obravnave soglasje preveri-
            ti in da lahko obravnavanec med obravnavo kadar koli prekliče soglasje ter zah-
            teva ponovno opredelitev vsebine obravnave; 1.3.6., ki izpostavlja, da v kolikor
            ima obravnavanec zakonitega zastopnika, je psiholog dolžan slednjega seznani-
            ti s potrebnimi informacijami o obravnavi in pridobiti njegovo soglasje za psi-
            hološko obravnavo obravnavanca, razen v primerih, ki jih kot izjemo določajo
            predpisi Republike Slovenije. S tema dvema členoma skušamo krepiti pro-
            fesionalni svetovalni odnos, ki temelji na spoštovanju in medsebojnem
            zaupanju. Etična dilema se lahko pojavi, ko starši zaradi najrazličnejših
            vzrokov v odnos s psihologom vnašajo nespoštljivost, diskreditacijo stro-
            kovnosti, grožnje s prijavami na najrazličnejše ustanove in objave v me-
            dijih, na družbenih omrežjih.
                 Na tem mestu izpostavljamo dva primera.


                 Deček kljub odločbi o usmeritvi ne dosega standardov znanja
                 ter njim pripadajočih prilagoditev v procesu učenja in ocenjeva-
                 nja ter količine ur dodatne strokovne pomoči ustreznih strokov-
                 njakov. Dečkova mama na strokovnih srečanjih tima psihologa,
                 ki koordinira tim, opredeli kot nestrokovnega, nespoštljivega,
                 ne dovolj prizadevnega v smeri dela z učencem in njegovo učite-
                 ljico. Obtoži ga nespoštovanja otrokovih pravic in nje kot mame.
                 Grozi psihologu, nato tudi ravnatelju s prijavo na urad informa-
                 cijske pooblaščenke in šolsko inšpekcijo ter z objavo v medijih.


                                                                              117
   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124