Page 142 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

mama in kliničnemu psihologu pove, da je kršil člen o varovanju
osebnih podatkov, ker se je pogovarjal z izbrano pediatrinjo in
izdal določene informacije o otroku.

V omenjenem primeru sta se tako klinična psihologinja kot klinični
psiholog srečala s številnimi etičnimi dilemami, pri čemer bodo v nada-
ljevanju predstavljene etične dileme kliničnega psihologa.
Kot prvo se pojavlja etična dilema, ali je klinični psiholog postopal
etično pravilno, ko je zavrnil možnost, da bi deklico sprejel v kliničnopsi-
hološko obravnavo. V skladu s Kodeksom poklicne etike psihologov (Društvo
psihologov Slovenije, 2019) in načelom spoštovanja človeških pravic, kjer je
pod členom 1.3. opredeljeno, da psiholog pri svojem delu obravnavancu v naj-
večji možni meri zagotavlja odločanje o njem samemu, vključno z odločitvijo o
vzpostavitvi in o zaključku psihološke obravnave, bi v splošnem najverjetneje
najprej pomislili, da obravnave psiholog ne more zavrniti. Nadalje Zakon
o pacientovih pravicah v 9. členu (prosta izbira) navaja, da ima pacient
pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti,
ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar pa je v 10. členu istega zakona
opredeljena izjema glede proste izbire. Kot je navedeno, lahko zdravnik
in izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ga je pacient izbral, pod pogojem,
da ne gre za nujno medicinsko pomoč, pacientovo izbiro zavrne le v pose-
bej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspeš-
no oz. nemogoče, ali kadar tako določa zakon. Pacientu mora predlagati
izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti ter razloge
za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove
izbire. Ob tem pa se (klinični) psiholog pri svojem delu opira tudi na Ko-
deks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki glede
na člen 3.15. opredeljuje, da psiholog za pomoč obravnavancu ostaja odgovo-
ren tudi po končani obravnavi, če se v tem času ne spremenijo okoliščine, zara-
di katerih je psiholog dolžan zavrniti obravnavo (npr. zdravstveno stanje psi-
hologa, zamenjava delovnega področja psihologa, konfliktnost vlog, prepoved
opravljanja poklica psihologa) in obravnavanca napotiti k drugemu psihologu.
Tako lahko na podlagi 10. člena Zakona o pacientovih pravicah ra-
zumemo, da lahko zdravstveni delavec oz. sodelavec (v tem primeru pa
tudi klinični psiholog) obravnavo pacienta zavrne, če meni, da bi bilo
zdravljenje manj uspešno oz. nemogoče. Glede na to, da se dekličina
mama z mnenjem kliničnega psihologa ni strinjala, da je izpostavila, da
njegovih priporočil ne bo upoštevala, lahko psiholog upravičeno sklepa,

140