Page 149 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

                 Psihologinja je v situaciji prepoznala etične dilemo glede svoje po-
            klicne vloge in njenih omejitev (člen 3.17. Kodeksa poklicne etike psiholo-
            gov, ki le-te zavezuje k pozornosti na etične dileme, k prepoznavanju in reše-
            vanju le-teh v skladu z načeli kodeksa) (Društvo psihologov Slovenije, 2019).
            Zaznala je, da stiska, ki jo udeleženka izraža v zvezi s problematiko, pre-
            sega namen svetovanja znotraj delavnice in delovnega mesta, ki ga opra-
            vlja (člen 4.2. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slo-
            venije, 2019), ki omenja, da se mora psiholog pri svojem delu zavedati svojih
            osebnih in poklicnih omejitev ter omejitev svojega delovnega mesta, raziskave
            ali vloge v psihološki obravnavi). Razmišljala je, kam dalje napotiti udele-
            ženko ter do kod sega njena odgovornost za ukrepanje, glede na to, da je
            v družini prisoten otrok, ki je dnevno izpostavljen zaskrbljujoči družin-
            ski situaciji. Spraševala se je, ali so omenjene razmere dovolj tehtne ter ali
            je njena naloga, da o okoliščinah družine obvesti pristojni center za soci-
            alno delo. (Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 5. odstavku 3. člena
            (opredelitev nasilja v družini) psihično nasilje opredeljuje kot ravnanje,
            s katerim povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, obču-
            tek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ta isti zakon v
            6. členu tudi, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti, nala-
            ga dolžnost prijave strokovnim delavcem v primeru zaznanega nasilja oz.
            glede na to, ali gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po
            uradni dolžnosti. Ob tem so se tudi porajali pomisleki, kaj bi njeno ukre-
            panje pomenilo za zaupni odnos z udeleženko. (Člen 1.10. Kodeksa poklicne
            etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) omenja, da psiholog
            pri delu s posameznikom, skupino ali organizacijo vzpostavi zaupni odnos in v
            tem odnosu strogo spoštuje načelo poklicne skrivnosti, hkrati pa so v Kodeksu
            navedene tudi izjeme, in sicer v členu 2.11., kjer je našteto, da sme psiholog
            od obveznosti popolnega ščitenja podatkov psihološke obravnave odstopiti le v
            izjemnih primerih, in to le, kadar v obravnavi pridobi podatek, da: je ogrože-
            no življenje obravnavanca; je ogroženo življenje druge osebe; se izvaja nasilje in
            zloraba otrok; obstaja utemeljena verjetnost možnosti povzročitve večje druž-
            bene materialne škode in s tem povezane splošne nevarnosti.)
                 Strokovne in etične dileme je psihoginja najprej zaupala klinični psi-
            hologinji, ki dela v centru za duševno zdravje odraslih, pri čemer se je opr-
            la na 4.3. člen Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slove-
            nije, 2019), v katerem je navedeno, da si psihologi v primeru strokovnih dilem
            vzajemno pomagajo. Obrnila se je tudi na etično komisijo pri Zbornici kli-
            ničnih psihologov.


                                                                              147
   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153   154