Page 150 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Psihologinja je s strani klinične psihologinje in etične komisije dobi-
la usmeritve glede napotitve k ustreznim strokovnjakom oz. priporočilo
o obravnavi v centru za duševno zdravje, kjer je tim strokovnjakov, ki bi
lahko družini nudil celostno oporo.
Udeleženki je predstavila možnost nadaljnje strokovne pomoči v kli-
ničnopsihološki ambulanti za odrasle in psihiatrični ambulanti v okvi-
ru centra za duševno zdravje odraslih, za kar je bila udeleženka moti-
virana ter se je bila pripravljena naročiti na obravnavo. Prav tako ji je
omenila možnost strokovne pomoči na centru za socialno delo, vendar
je udeleženka glede tega izrazila strah oz. odklonilnost. Tovrstno ravna-
nje usmerja člen 4.6. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psiholo-
gov Slovenije, 2019), ki navaja, da psiholog obravnavance ozavešča o možno-
stih in omejitvah psihološke obravnave, enako pojasni tudi varovanje podatkov.
Psihologinja je v dogovoru s pacientko tudi poklicala osebno zdravni-
co in naprosila za napotitev h kliničnemu psihologu ter psihiatru in pri-
dobila njeno soglasje, da informacije preda timu centra za duševno zdrav-
je. Pri tem je sledila Zakonu o pacientovih pravicah, ki v 44. členu v več
odstavkih opredeljuje pacientovo pravico do varstva osebnih podatkov in
potrebe po pridobljeni privolitvi za obravnavo podatkov izven postopka,
prav tako pa 45. člen v več odstavkih nalaga dolžnost varovanja poklicne
skrivnosti oz. vsebin, ki jih strokovni delavci ali sodelavci v zdravstvu iz-
vedo o pacientu pri opravljanju svojega dela. Relevantna vsebina Kodeksa
(Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki usmerja ravnanje, sta člen 1.13.,
kjer je navedeno, da mora psiholog kot poklicno skrivnost varovati podatke o
psihičnem in zdravstvenem stanju uporabnika ter o vzrokih, okoliščinah in pos-
ledicah tega stanja, ter člen 1.14., ki nalaga, da je psiholog pred uporabo po-
datkov iz dosjeja obravnavanca dolžan seznaniti z namenom uporabe podatkov
in pridobiti njegovo soglasje.
V tem primeru se je psiholog srečal z vsebino, ki presega kompeten-
ce njegovega delovnega mesta oz. poklicne vloge na področju preventivne
dejavnosti, in je bila prepoznana potreba po napotitvi v kurativno obli-
ko zdravstvene storitve. Poleg tega je bilo zahtevano tehtanje, ali okoliš-
čine v družini predstavljajo sum kaznivega dejanja, ki bi se preganjalo po
uradni dolžnosti, in s tem podlago za izpeljavo dolžnosti prijave, ob tudi
hkratnem upoštevanju zakonodaje in poklicnega kodeksa glede varova-
nja osebnih podatkov oz. poklicne skrivnosti. Odprta vprašanja ob tem
pa so ostala, ali bi bila psihologinja udeleženko dolžna spremljati in pre-
veriti, ali se je tudi dejansko vključila v obravnavo, kako bi bila dolžna

148