Page 168 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

(Alexander in Anderson, 1994). Vendar temu (sploh ob kakšnih »sabota-
žah« s strani klienta) lahko pogosto sledijo izčrpanost, razočaranje, jeza
in zavračanje klienta, možna kasnejša krivda ter spet pretirano vključe-
vanje ali prilagajanje. Gotovo so lahko terapevtovi občutki jeze spodbu-
jeni z neustreznim, npr. neodgovornim vedenjem klientov, vendar je za
izogibanje takim situacijam (pa tudi za ustrezen terapevtski proces) in s
tem kršitvam nekaterih jasnih etičnih zahtev pogosto pomembno ustre-
zno postavljanje trdnih (čeprav ne povsem togih) meja, za kar je v veliki
meri seveda odgovoren terapevt.

Zaupnost in naznanitve protipravnih ravnanj
V svetovalni ali terapevtski praksi pogosto prihaja do vprašanj, kako je z
zaupnostjo oz. s poklicno skrivnostjo in z zakonsko določenim prijavlja-
njem določenih protipravnih vedenj, za katere terapevt ali svetovalec izve
pri opravljanju svojega dela. Terapevt na družinskem srečanju npr. izve,
da mama včasih fizično udari (klofuta) svojega otroka. Ali pa izve, da se
je mamin partner ali športni učitelj na neprimeren način dotikal otroko-
vega ali mladostnikovega telesa. Ali mora v tem primeru to naznaniti oz.
sporočiti uradnim službam? Čeprav primanjkuje sodne prakse na tem po-
dročju, vseeno opozarjava na nekatere zakonske in etične obveze.
V Kodeksu poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije,
2019) najdemo o tem člen 1.10.: Psiholog pri delu s posameznikom, skupino
ali organizacijo vzpostavi zaupni odnos in v tem odnosu strogo spoštuje nače-
lo poklicne skrivnosti. Načelo poklicne skrivnosti je etično zelo pomembno
načelo, na katerem temelji poklicni odnos. Neupravičena izdaja poklicne
skrivnosti je sankcionirana tudi v 142. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)
(2013), ki za kršitev predvideva denarno kazen ali zapor do enega leta (ra-
zen seveda v primeru, ko obstaja zakonska obveza naznanitve).
Slovenska zakonodaja pa po drugi strani terapevta ali svetovalca
tudi obvezuje, da določena vedenja naznani, in je bistveno, da psiholog ta
določila pozna. Kodeks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slo-
venije, 2019) sicer ne zapoveduje prijavljanja, dopušča pa odstop od ščite-
nja podatkov psihološke obravnave, in sicer v členu 2.11.: Psiholog sme od
obveznosti popolnega ščitenja podatkov psihološke obravnave odstopiti le v iz-
jemnih primerih, in to le, kadar v obravnavi pridobi podatek, da:

– je ogroženo življenje obravnavanca,
– je ogroženo življenje druge osebe,
– se izvaja nasilje in zloraba otrok,

166