Page 216 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 216

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            socialnega varstva ter upoštevanja tudi Kodeksa etičnih načel v social-
            nem varstvu.


                 Primer dileme pri ohranjanju poklicne vloge psihologa

                 Uporabnik z zmerno motnjo v duševnem razvoju je aktivno
                 vključen v socialno okolje, član več lokalnih društev, kjer se sa-
                 mostojno udejstvuje in dokazuje. Psiholog in uporabnik sta
                 bila člana istega društva ter sta večkrat sodelovala na zasebnih
                 srečanjih.


                 Ko se je psiholog zaposlil v varstveno delovnem centru, ki ga obisku-
            je uporabnik, je bil tako postavljen pred etično dilemo, ki ga opisuje člen
            4.8. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019).
            Člen navaja, da v primeru, ko ima psiholog v obravnavi z uporabnikom tudi
            kakšno zasebno ali družbeno vlogo, pri strokovnem delu vzdržuje poklicno vlo-
            go in se izogiba drugim vlogam v povezavi z obravnavancem.
                 Psiholog je bil v dilemi, kako ohranjati svojo poklicno vlogo, saj je
            uporabnik pričakoval, da bo obravnavan drugače, imel več pravic in privi-
            legijev kot ostali na račun zasebnega poznanstva. Psiholog je ugotovil, da
            je uporabnik zaradi odnosov v zasebnem okolju do njega vzpostavljal dru-
            gačen odnos, pričakoval je drugačno obravnavo, kot so je bili deležni os-
            tali uporabniki. Psiholog je to zaznal, se o tem z uporabnikom pogovoril
            in svetoval, postavil meje, vendar uporabnik temu ni zmogel slediti. Na
            račun osebnega poznanstva je uporabnik pričakoval in občasno celo zah-
            teval drugačno obravnavo.
                 Psiholog je bil v dilemi, kako rešiti nastalo situacijo. Ena možnost bi
            bila, da se psiholog odpove članstvu v društvu ter tako omeji zasebne sti-
            ke z uporabnikom. Druga možnost bi bila, da se uporabnika še naprej in-
            formira o možnosti ohranjanja obeh vlog psihologa, tako v zasebnem kot
            poklicnem življenju. Pri izbiri prve ali druge možnosti je vzel v obzir in-
            dividualne značilnosti uporabnika, njegovo funkcioniranje ter možne po-
            sledice ene ali druge izbire. V kolikor bo izbral drugo možnost, mora psi-
            holog vedno znova in znova razmejevati obe vlogi ter ohranjati poklicno
            etiko tudi v vlogi izven svetovanja. Dobro je, da se o vsakodnevnem soo-
            čanju z dvojno vlogo v smislu podpore konzultira tudi s kolegi na intervi-
            zijskih ali supervizijskih srečanjih.


            214
   211   212   213   214   215   216   217   218   219   220   221