Page 265 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

spoštovanju pravice do zasebnosti ter zaupnosti. Pod to spadata tudi pra-
vica o informiranem soglasju ter svobodni privolitvi in pravica o samo-
odločanju. To pomeni, da se lahko vsak posameznik sam odloči, na kak-
šen način bo obravnavan.

Druge etično občutljive situacije glede zaupnosti

Zaradi pogostih potovanj športni psiholog svetovalnega dela ne more op-
ravljati z osebnim stikom in tako večkrat uporablja internetno tehnolo-
gijo. Zavedamo se, da brez nje ne gre, predvsem zato, ker vrhunski špor-
tniki zelo veliko časa preživijo na potovanjih, pripravah in tekmovanjih.
Da bi delovali etično, je treba preveriti, ali so kanali, aplikacije in sobe za
pogovarjanje res zasebne ter varne pred neželenim prisluškovanjem ali
shranjevanjem osebnih podatkov. Poleg teh »tehnoloških izzivov« je zau-
pnost ogrožena tudi, kadar športniki sami nekritično uporabljajo mobil-
ne telefone, platforme različnih družbenih medijev in dovoljujejo spletno
zbiranje podatkov (Etzel in Skvarla, 2017).
Psihologom pa se lahko (nenamerno) zgodi tudi to, da osebne zapi-
ske po nesreči shranijo ali prenesejo z računalnika na računalnik, klju-
ček USB izgubijo, neprevidno pustijo papirje na mizi ipd. Na splošno velja
tudi to, da morajo zelo paziti, da o zaupnih informacijah ne razpravljajo
v javnosti ali v medijih, da osebnih podatkov, ocen, zaključkov in mnenj
brez dogovora ter dovoljenja ne delijo s trenerjem ali starši (ne namerno
in ne pomotoma). Previdnost ni odveč tudi pri pošiljanju zasebne e-pošte.

Mešani odnosi (dvojni odnosi)

Na spletni strani American Psychological Association (Behnke, 2015) je
zapisano, da se na njihovo etično komisijo psihologi največkrat obrača-
jo ravno z dilemo, kako se znajti v etično vprašljivem dvojnem odnosu.
Earp idr. (2021) ugotavljajo, da so odnosi med ljudmi zelo zapleteni.
Ljudje imamo do tistih, ki so nam blizu, drugačna, bolj pristrana pričako-
vanja kot do tistih, s katerimi nimamo takega odnosa. Skladno s tem so
tudi psihologova pričakovanja lahko zelo specifična glede na različne od-
nose, ki jih ima (t. i. relacijske norme). To pomeni, da lahko psiholog pre-
ozko presoja odzive in vedenja drugih. Tako se zgodi, da ostaja v ozkem
kontekstu določenih odnosov in vlog, namesto da bi širil perspektivo in
kliente spodbujal k raziskovanju novih možnosti. Intervencije in obrav-
nave posledično izhajajo iz ožjega vzorca moralnih prepričanj ter pretira-
ne osebne vpletenosti.

263