Page 269 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 269

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

                 ponujena ta možnost, in po drugi strani zavedanje, da lahko de-
                 luje premalo kompetentno.


                 Odgovor na problem

            Z izzivi se je spopadla tako, da se je na potovanje dobro pripravila vnap-
            rej: s športniki se je vnaprej dogovorila, o čem in kako bodo svetovanja na
            tekmovanju potekala. Edina izjema so bile krizne intervencije – npr., če bi
            do nje prišel trener ali športnik in jo prosil za pogovor o neki problematič-
            ni situaciji, doživljanju (npr. prepir med člani ekipe, slaba volja zaradi ne-
            izpolnjenih pričakovanj …). Tudi način, kako bodo intervencije potekale,
            je predstavila vnaprej, na strokovnem sestanku ekipe. Športnikom, ki jih
            prej ni poznala, je sporočila, da jim je na voljo, vendar izključno takrat, ko
            bodo do nje prišli sami. Vedno pa bo izbrala tehnike, ki ne morejo vpliva-
            ti neposredno na specifičen nastop. Vsi potniki na OI so vedeli, da je tam
            kot športna psihologinja, pazila pa je, da ni imela aktivnega pristopa, po-
            govora o pripravi, če to ni bilo vnaprej dogovorjeno.
                 V vmesnem času je natančno pazila, da se je zavestno izogibala da-
            janju mnenj, komentarjev in sodb. Dogajanja ni interpretirala, če ni bilo
            to vnaprej natančno dogovorjeno. V športnike in trenerje se ni vmešava-
            la niti ni dajala dobronamernih nasvetov. V primeru, da je nekaj opazila,
            se na to ni odzvala, če to ni kršilo človekovih pravic ali zakonodaje. Pogo-
            varjala se je o vsakodnevnih stvareh, želela je biti zraven tudi kot človek,
            ki ima rad šport. Ne bi bilo etično, če bi med vožnjo z letalom naključne-
            mu sosedu razlagala koncepte in teorije iz športnopsihološke prakse. Ka-
            dar jo je kdo za to zaprosil, je predlagala, da se dobita po tekmovanju. S
            tem je pokazala, da ločuje svoje vloge, torej to, kdaj se je pogovarjala kot
            psihologinja in kdaj kot udeleženka dogodka.
                 Psihologinja pa je imela tudi neprijetno izkušnjo, ko se je na poziv
            trenerja odločila za intervencijo. Ta se ni najbolje iztekla in naučila se je,
            da je izjemno pomembno, da se športni psiholog ne sme hitro odločati po
            presoji drugega (npr. »interveniraj o tem in tem«), temveč si mora vzeti
            čas, da zbere čim več relevantnih informacij od vseh udeležencev in šele
            nato izvede strokovno podprto intervencijo.
                 Etična dilema: psiholog se mora zelo hitro vprašati, če je potreben
            strokovni posvet s kolegom, še posebej v primerih, ko intervenira na pod-
            lagi nepreverjenih informacij, kot se je zgodilo pri opisanem problemu.
            Tudi trenerji so lahko v dvojnih vlogah, česar se pogosto ne zavedajo, in


                                                                              267
   264   265   266   267   268   269   270   271   272   273   274