Page 267 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

razmisleka: dostopnost izven običajnega delovnega časa, sestanki izven
običajnih prostorov, neredni tedenski sestanki, sestanki po telefonu in
e-pošti ... Zaradi tovrstnih pogojev dela se hitreje pojavi možnost zaple-
ta v intimno razmerje ali dvojno sodelovanje; psihologi lahko brez pomi-
sleka sprejmejo prijateljstvo s športnikom preko družbenih medijev in
prejmejo (ter tudi sprejmejo) povabilo na pijačo ter večerjo. V tem okolju
je naravno, da psiholog biva v hotelu s športniki ali pa celo da se skupaj
odpravijo na dopust. Nekateri psihologi takih povezav ne bodo videli kot
škodljivih (zaradi naivnosti ali izkušnje, da ima tako vedenje malo ali nič
posledic). Ta vprašanja v psihološki in klinični literaturi niso obravnava-
na pogosto (Pope idr., 2006), vendar se z vidika etike, kot npr. navaja na-
čelo integritete, tovrstni dvojni odnosi odsvetujejo.
Haberl in Kirsten Peterson (2006) sta preučevala etične pomisleke
in izzive, s katerimi se soočajo športni psihologi pred in med olimpijski-
mi igrami. Te izzive povečuje netradicionalen način zagotavljanja storitev
športne psihologije, ki vseeno zahteva posebno pozornost glede ohranja-
nja etičnega vedenja ne glede na okolje. Sem sodijo tudi dolgotrajna poto-
vanja z ekipo, s preštevilnimi odnosi in vprašanji, povezanimi z velikimi
tekmovanju (npr. olimpijskimi igrami), kot so ravnanje z mediji, identifi-
kacija z ekipo, sodelovanje z več ekipami hkrati, in tudi to, da športni psi-
holog poskrbi zase.

1. primer
Športni psiholog začetnik je bil zaposlen v klubu kot trener. Da
bi začel s športnopsihološko prakso, je prosil predsednika klu-
ba, če mu dovoli, da člane prve ekipe povabi na individualno sve-
tovanje, kjer bi jih rad naučil tehnik sproščanja. Srečanja so bila
športnikom všeč in so jih nadaljevali, nekateri pa so psihologu
sčasoma zaupali tudi zelo osebne težave. Taka praksa je posta-
la nekaj običajnega in vpletenim se ni zdela sporna. Zapletlo pa
se je, ko sta se športnica in športnik iz skupine zaljubila, posta-
la par, toda po nekaj mesecih je fant dekle pustil in začel nov od-
nos z drugo športnico, prav tako iz te skupine. Psiholog je ocenil,
da jih »dobro pozna« in je namesto pomoči in terapije mladim,
ki so potrebovali podporo, reagiral strogo in očitajoče do fanta.
Zaradi prevelike osebne vpletenosti se je postavil na eno stran
– osebna mnenja in prepričanja so pretehtala strokovna. Psiho-
log v odnos ne bil smel vnašati svojih osebnih prepričanj (načelo

265