Page 266 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 266

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Pri delu s športnimi ekipami se športni psihologi srečajo s specifično
            skupnostjo, ki jo sestavlja majhen in zelo zaprt krog posameznikov (špor-
            tniki, trenerji, drugi športni strokovnjaki in vodstveni kadri). V primer-
            javi z drugimi področji praktične psihologije je v športu zelo običajno, da
            se pojavijo mešani odnosi, kar ustvarja etične dileme za vse vpletene. Li-
            teratura (Haberl in Peterson, 2006; Watson idr., 2006) navaja tri glavne
            vrste mešanih odnosov (odnosov z več vlogami): med športnimi psiholo-
            gi in športniki, med spremljevalci in športnim psihologom, med trener-
            ji in športnim psihologom. Lahko prihaja tudi do prekrivanja vloge špor-
            tnik – študent. Npr., športnik, ki obiskuje športno psihologinjo, postane
            njen študent na fakulteti; tako psihologinja pozna njegove podatke, ki
            so zaupne narave in niso povezani s svetovalnim procesom (ocene, kate-
            ra predavanja obiskuje in kako pogosto, vedenje do drugih v študijskem
            okolju …).
                 Izpostavljava  primere  dvojnih  odnosov  v  športnopsihološkem
            svetovanju:

            –    prijatelji, športniki, trenerji ali sodelavci k športnemu psihologu
                 usmerijo svoje družinske člane;
            –    športnik se vključi v šolo ali na fakulteto, kjer psiholog/-inja
                 poučuje;
            –    prijatelji, ali pa kar sami, predlagajo športnikom, da jih, v zame-
                 no za psihološko svetovanje, trenirajo ali učijo;
            –    ponujanje ali prošnja za brezplačne vstopnice za športne
                 prireditve;
            –    potovanja na tekmovanja z ekipami ali s posamezniki;
            –    srečevanje na javnih mestih in skupno druženje na javnih
                 dogodkih;
            –    sprejemanje športnih rekvizitov in podobnih stvari ali uslug za
                 svetovalno delo;
            –    delati hkrati kot trener in kot psiholog;
            –    biti psiholog športniku/-ci, ki ga/jo ljubezensko privlači;
            –    imeti druge posle (npr. prodaja, posredovanje …) s športnikom
                 ali z ekipo;
            –    prijateljevanje preko družbenih medijev, skupno preživljanje
                 počitnic.
                 Zgoraj naštete situacije so v nekaterih drugih delovnih okoljih psi-
            hologov manj verjetne, v športnem okolju pa precej običajne. Dostopnost
            športnih psihologov v primerjavi z ostalimi je namreč drugačna in vredna


            264
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271