Page 27 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

            vrednostno sodbo. Toda spregledali smo, da v takšni sodbi že predpos-
            tavljamo, da je (ne)etičnost ravnanja odvisna od njegovih konsekvenc. Že
            pred moralnim presojanjem smo sprejeli določeno moralno stališče, ki se,
            kot bomo videli, imenuje konsekvencializem. Takšna pozicija seveda ni
            edina, saj bi isto ravnanje ne glede na njegove posledice lahko obsodili
            tudi z vidika kontraktualizma ali kategoričnega imperativa (glej spodaj).

                 Etika kot normativna veda in pojmovna analiza kot njena osnovna
                 metodologija
            Ker torej etika ni deskriptivna veda, ki bi opisovala način ali vzroke
            vedênja, tudi ni empirična znanost. Etiške refleksije se zato ne moremo
            lotiti s preprostim opazovanjem, z detektorji laži, anketami ali vprašalni-
            ki, pač pa s pojmovno analizo, ki je njena primarna metodologija in med
            drugim zajema primerjavo pojmov, odkrivanje ozadnjih predpostavk tr-
            ditev ter preverbo konsistentnosti izjav.

                 Etika in druge discipline

            To seveda ne pomeni, da se etika sme zapreti v od sveta odtujen slono-
            koščeni stolp moralne refleksije. Nasprotno: etika kot »praktična filozofi-
            ja« zadobi svojo moč zgolj v sodelovanju z drugimi strokami, saj lahko le
            tako zadovoljivo analizira strukturo stvarnih problemov. Filozof namreč
            ne more vnaprej vedeti, na kakšne težave bo pri svojem delu naletel gen-
            ski inženir ali psihoterapevt, saj a priori ne more poznati pojavov z njune-
            ga področja, ki so predmet moralnega vrednotenja. Kakovostna etiška re-
            fleksija je tako smiselna zgolj skozi sodelovanje različnih ved: etika brez
            drugih ved je nema, druge vede brez etike pa so slepe.

                 Naloga etike in smoter moralne refleksije
            Predpogoj moralnih vršilcev (definicijo glej spodaj) je svoboda, kar im-
            plicira, da ima vsaka oseba hkrati pravico in dolžnost, da se sama odloča
            glede (ne)moralnosti svojega vedênja. To pomeni, da naloga etike ni od-
            ločanje namesto drugega. Od etika ne moremo pričakovati, da bo nase
            prevzela odgovornost za naše ravnanje in nam podala recept ali algori-
            tem, kaj naj počnemo. Pa čeprav bi si to še tako želeli, pred svojo svo-
            bodo, z njo pa tudi pred odgovornostjo, ne moremo pobegniti (Fromm,
            2020). Pred moralno odločitvijo in dejanjem tako zmeraj stojim sam kot
            posameznik.


                                                                               25
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32