Page 31 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

Struktura moralnega odnosa
Moralna relacija oz. struktura moralnega odnosa ima štiri elemente: vršil-
ca (tistega, ki dejanje izvede), tŕpnika (tistega, ki je predmet delovanja),
dejanje in vrednostni sistem (na podlagi katerega dejanje načrtujemo, iz-
peljemo ali interpretiramo). Vrednostne sisteme bomo spoznali v nada-
ljevanju v sklopu paradigmatskih in neparadigmatskih etiških teorij.
Vršilec (angl. agent) je nekdo, ki more in posledično tudi mora rav-
nati moralno. Razprava glede tega, kdo vse lahko šteje za vršilca, je kom-
pleksna (prim. Grušovnik (2016, str. 106–118)), v konkretnem smislu pa
mednje poleg ljudi prištevamo še določene živali. Predpogoj moralnega
vršilstva (angl. agency) je svoboda, toda nekateri avtorji, denimo Kant, na
svobodo sklepajo vzvratno iz morale, in sicer v smislu, da že sam obstoj
moralnih imperativov nakazuje zmožnost svobodnega ravnanja. Moral-
ni tŕpnik (angl. patient; za terminološke pojasnitve glej Grušovnik (2016,
str. 83–84)) je nekdo, ki ga mora moralni vršilec pri svojem ravnanju upo-
števati z moralnega vidika. Tudi razprava okoli tega, kdo vse je lahko mo-
ralni trpnik, je kompleksna, literatura pa predlaga različna vključitvena
merila v obliki lastnosti, ki naj jih ima bitnost, če jo želimo prištevati med
moralne trpnike (prim. Grušovnik (2016, str. 106–118)).
V praksi profesionalnih in znanstveno-raziskovalnih etik se je po-
kazalo, da je pomembno upoštevati strukturni odnos med vršilcem in
trpnikom. Lahko gre namreč za enakovreden odnos, kakršen je, recimo,
odnos med zaposlenimi na istih delovnih mestih. A ta odnos je seveda
lahko tudi neenak, denimo v primeru odnosa med pod- in nadrejenim (ali
med obravnavano osebo in policistom oz. med bolnikom in zdravnikom,
torej med subjektom in avtoriteto): v takšnih primerih je treba upošteva-
ti strukturne značilnosti neenakosti, ki lahko vplivajo na moralno situ-
acijo in status dejanj (denimo na status soglasja, ki je bilo morda podano
pod prisilo). Kodeksi to dejstvo po navadi upoštevajo z ločitvijo poglavja,
ki obravnava odnos do »strank«, od tistega, ki predpisuje ravnanje v po-
vezavi s sodelavci.
Poseben primer trpnikov, ki jih moramo upoštevati z moralnega vi-
dika, so v profesionalnih etikah poleg živih bitij (ljudi, živali in okolja) še
institucije, discipline oz. vednost in širša družba, kar etiški kodeksi po
navadi upoštevajo v poglavjih, kjer predpisujejo ravnanje, povezano z od-
govornostjo do ustanov, stroke in okolja.

29