Page 31 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

                 Struktura moralnega odnosa
            Moralna relacija oz. struktura moralnega odnosa ima štiri elemente: vršil-
            ca (tistega, ki dejanje izvede), tŕpnika (tistega, ki je predmet delovanja),
            dejanje in vrednostni sistem (na podlagi katerega dejanje načrtujemo, iz-
            peljemo ali interpretiramo). Vrednostne sisteme bomo spoznali v nada-
            ljevanju v sklopu paradigmatskih in neparadigmatskih etiških teorij.
                 Vršilec (angl. agent) je nekdo, ki more in posledično tudi mora rav-
            nati moralno. Razprava glede tega, kdo vse lahko šteje za vršilca, je kom-
            pleksna (prim. Grušovnik (2016, str. 106–118)), v konkretnem smislu pa
            mednje poleg ljudi prištevamo še določene živali. Predpogoj moralnega
            vršilstva (angl. agency) je svoboda, toda nekateri avtorji, denimo Kant, na
            svobodo sklepajo vzvratno iz morale, in sicer v smislu, da že sam obstoj
            moralnih imperativov nakazuje zmožnost svobodnega ravnanja. Moral-
            ni tŕpnik (angl. patient; za terminološke pojasnitve glej Grušovnik (2016,
            str. 83–84)) je nekdo, ki ga mora moralni vršilec pri svojem ravnanju upo-
            števati z moralnega vidika. Tudi razprava okoli tega, kdo vse je lahko mo-
            ralni trpnik, je kompleksna, literatura pa predlaga različna vključitvena
            merila v obliki lastnosti, ki naj jih ima bitnost, če jo želimo prištevati med
            moralne trpnike (prim. Grušovnik (2016, str. 106–118)).
                 V praksi profesionalnih in znanstveno-raziskovalnih etik se je po-
            kazalo, da je pomembno upoštevati strukturni odnos med vršilcem in
            trpnikom. Lahko gre namreč za enakovreden odnos, kakršen je, recimo,
            odnos med zaposlenimi na istih delovnih mestih. A ta odnos je seveda
            lahko tudi neenak, denimo v primeru odnosa med pod- in nadrejenim (ali
            med obravnavano osebo in policistom oz. med bolnikom in zdravnikom,
            torej med subjektom in avtoriteto): v takšnih primerih je treba upošteva-
            ti strukturne značilnosti neenakosti, ki lahko vplivajo na moralno situ-
            acijo in status dejanj (denimo na status soglasja, ki je bilo morda podano
            pod prisilo). Kodeksi to dejstvo po navadi upoštevajo z ločitvijo poglavja,
            ki obravnava odnos do »strank«, od tistega, ki predpisuje ravnanje v po-
            vezavi s sodelavci.
                 Poseben primer trpnikov, ki jih moramo upoštevati z moralnega vi-
            dika, so v profesionalnih etikah poleg živih bitij (ljudi, živali in okolja) še
            institucije, discipline oz. vednost in širša družba, kar etiški kodeksi po
            navadi upoštevajo v poglavjih, kjer predpisujejo ravnanje, povezano z od-
            govornostjo do ustanov, stroke in okolja.






                                                                               29
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36