Page 29 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

                 Tretja bistvena razlika med pravom in etiko pa je v tem, da je prvo
            temporalno in teritorialno, medtem ko je slednja univerzalna, ne vežeta
            je ne čas ne prostor.


                 Opredelitev in izvor izrazoslovja


                 Izvor besede »etika«
            O vprašanju dobrega, pravičnosti in kreposti so razpravljali že predsok-
            ratiki, indijski filozofi ter tudi Konfucij in Zhuang Zi, moralna refleksija
            pa je ime »etika« dobila pri Aristotelu, ki ga je izpeljal iz antičnega grške-
            ga samostalnika ἦθος (gr. ēthos), ki pomeni »značaj«, »običaj«, »prebivališ-
            če«, v slovenščini pa se mu morda še najbolj približa »nrav«, od koder tudi
            izvira anahronistično poimenovanje za etiko – »naravoslovje«.


                 Pomenski odtenki samostalnikov »etika« in »morala«
            Ko je Cicero prevajal grške spise v latinščino, je za pridevnik ἠθικός (gr.
            ēthikos) uporabil latinski moralis, od koder izvira naš samostalnik »mora-
            la«. V tem smislu imamo lahko obe besedi za sopomenki (tako kot v pri-
            čujočem besedilu). Vendarle nekateri med njima strogo ločujejo in čeprav
            si njuno razliko vsak avtor razlaga nekoliko po svoje (prim. Stres (1999,
            str. 12), Badiou (1996, str. 7), Sruk (1999, str. 138, 305), Cavalieri (2006, str.
            39)), smemo reči, da »morala« v splošnem označuje »spodobnost« oz. sku-
            pek pravil ravnanja kakšne določene skupine ali združenja ljudi (npr. »lo-
            vska morala«), medtem ko je »etika« poskus splošne utemeljitve etične-
            ga ravnanja.

                 Razlika med samostalnikoma »etičen« in »etiški«

            Zadnja leta se vse bolj uveljavlja distinkcija med pridevnikoma »etičen«
            in »etiški« (Klampfer, 2003): medtem ko prvi samostalnik označuje ne-
            kaj, kar je predmet moralnosti, torej dobro ali zlo (denimo »etično rav-
            nanje«), pa se drugi nanaša na nekaj, kar je tako ali drugače v povezavi z
            etiko (denimo »etiška knjiga« ali »etiški kodeks«). Takšna raba pridevni-
            kov je sicer značilna predvsem za filozofska besedila, tako da še ni sploš-
            no razširjena (pričujoča monografija, denimo, uporablja pridevnik »eti-
            čen« v obeh pomenih).





                                                                               27
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34