Page 281 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

3. primer

Športni psiholog je v preteklosti svetoval uspešni ekipi in od
takrat redno hodi na njene tekme. Kot nekomu, ki je sodeloval
z njimi in ima do njih dovolj prijateljski odnos, mu dovolijo, da
jih obišče tudi izven igrišča. Od tam redno objavlja selfije s posa-
meznimi športniki iz ekipe. Tako v družbenih medijih daje vtis,
da še vedno sodeluje s športniki in da je del njihovega uspeha.

Odgovori na predstavljene dileme
Športni psihologi ne smejo objavljati, s kom sodelujejo; lahko govorijo o
načinu dela in prednostih sodelovanja, vendar ob tem ne smejo konkre-
tno izpostavljati, s katerimi posamezniki in ekipami delajo. Edina izjema
je navajanje prisotnosti psihologov na velikih tekmovanjih, na katera so
potovali kot člani strokovne ekipe, saj pri tem ni definirano, s kom iz te
ekipe so sodelovali.
Kljub dovoljenju psihologi ne smejo objavljati izjav, ki so jih dali za
medije športniki in v katerih govorijo o sodelovanju s psihologom. Nee-
tično je tudi to, da bi psihologi športnike spraševali za dovoljenje o takih
objavah, saj s tem kršijo strukturo profesionalnega odnosa. Obstaja mož-
nost, da športniki v objavo privolijo zgolj zaradi tega, ker jim psihologi
predstavljajo avtoriteto (s tem izrabljajo pozicijo moči) ali nekoga, ki jim
pomembno pomaga na njihovi športni poti, ter se bojijo, da psihologi, če
bodo zavrnili njihovo prošnjo, z njimi ne bodo več želeli sodelovati ali da
se bo njihov odnos zaradi tega kakor koli spremenil na slabše (1. primer).
Enako velja tudi za posredno oglaševanje, npr. da psihologi na svo-
jem zasebnem profilu na družbenih omrežjih objavijo fotografijo s špor-
tnikom ali da posredno namigujejo, da profesionalno sodelujejo. S tem ko
psiholog v svojo samopromocijo vključuje zgolj določene informacije in
selektivno zamolči druge (npr. kot gledalec sem se udeležil tekme), lahko
vzpostavlja lažno podobo o sebi, svoji aktivnosti in delovanju športnikov.
Samo športnik sam lahko izrazi, da sodeluje s športnim psihologom, sle-
dnji tega ne sme narediti in ga k temu tudi ne spodbujati (2. in 3. primer).
Pri podajanju izjav (npr. v intervjujih) športni psihologi ne smejo
javno komentirati športnikov, ne tistih, s katerimi sodelujejo, in ne dru-
gih (načelo odgovornosti, človekove pravice, načelo integritete poklica).
Kakršno koli izpostavljanje športnika oz. izpostavljanje kakršne koli nje-
gove osebne informacije je nedopustno (2. primer).

279