Page 278 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 278

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Odprto vprašanje
            Odprto vprašanje ostaja, kako se bo športni psiholog individualno odlo-
            čil, ali bo sledil športni kulturi in rezultatskim ciljem trenerjev ter špor-
            tnika ali pa se bo odločili za načelo dobrobiti in socialne odgovornosti, če
            se športnik odloči vztrajati pri svojih odločitvi.
                 Če se odloči, da ne bo sodeloval, to zahteva pogum in trdna etič-
            na prepričanja. Lahko se pojavijo osebna, finančna in poklicna tveganja,
            vključno s čustveno ambivalentnostjo ali stisko, z izključevanjem, izgubo
            statusa in celo službe (Etzel in Skvarla, 2017).
                 Več raziskav tudi kaže, da je za športne psihologe osebno pomembno,
            da se njihova osebna filozofija (tj. osebna prepričanja in vrednote) sklada
            z izbranimi metodami zagotavljanja storitev, da lahko samo tako zagoto-
            vijo učinkovito športno psihologijo (Lindsay idr., 2007; Poczwardowski
            idr., 2004).


                 Členi iz kodeksov oz. načela
            Kodeks FEPSAC (European Federation of Sports Psychology 2011) se pri
            tem naslanja na načelo A: profesionalna in socialna odgovornost, načelo
            F: integriteta ter načelo F, ki govori o ustreznem osebnem vedenju.
                 Kodeks AASP (Association for Applied Sports Psychology 2011) to
            zajema v načelu E: skrb za dobrobit drugih, načelu D: spoštovanje posa-
            meznikovih pravic in dostojanstva ter načelu B: integriteta.
                 Kodeks ISPP (International Association of Sports Psychologists
            2019) to podpira v tretjem načelu: socialna pravičnost in odgovornost,
            prvem načelu: dobronamernost in skrb za dobro počutje drugih ter petem
            načelu: profesionalne in znanstvene odgovornosti.
                 V okviru Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slove-
            nije, 2019) je to podprto v načelu odgovornosti psihologa, npr. členu 3.13.,
            ki navaja, da psiholog s svojim strokovnim znanjem in delom obravnavancem
            ne povzroča škode, temveč da poskuša posledice neizogibne škode ali nepredvi-
            dljive škodljive posledice psihološke obravnave čim bolj omiliti.
                 Metakodeks etike EFPA (European Federation of Psychologists' As-
            sociation 2005) ta konflikt naslavlja v načelu odgovornosti, točki o re-
            ševanju dilem: psihologi si morajo priznati, da se pojavljajo etične dile-
            me, in njihova odgovornost je, da jih razjasnijo, se posvetujejo s kolegi ali
            celo z nacionalnim združenjem ter na zahteve etičnega kodeksa opozori-
            jo druge.


            276
   273   274   275   276   277   278   279   280   281   282   283