Page 276 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

se zahtevata tišina in umirjenost med celotnim treningom. Trenerji samo
povedo, kako naj se vaja izvaja, in ne predvidevajo, da bi bilo podajanje na-
vodil skladnejše s kognitivnim razvojem otrok. Poleg tega otroci čustva
predelujejo drugače kot odrasli, humor, šale in sarkastične komentarje
razumejo čustveneje in jih ne morejo ustrezno predelati. Podobno velja
tudi, kadar klubi pričakujejo vrhunske rezultate že v mlajših kategorijah.
Zaradi vpliva različnih pričakovanj in nenapisanih pravil športni-
ki ne govorijo tem, kaj se dogaja v njihovi ekipi, čeprav gre za neustre-
zno obravnavo, zlorabo ali zanemarjanje. Športniki v ekipi s tako kulturo
bodo situacijo, ko trener športnika nadere in ga grdo zmerja, pojmovali
kot nekaj normalnega, kot del tega okolja. Toda v resnici je to tisto, kar je v
družbi in pri vzgoji mladih ljudi psihološko nesprejemljivo ter v nasprot-
ju z zakoni ali pa vsaj etičnimi načeli. Na žalost se dogaja, da organizaci-
je javno zagovarjajo take vrednote in načine delovanja, ki pa v resnici iz-
dajajo zaupanje športnikov (Pope, 2015). Tovrstna izdaja zaupanja lahko
športniku povzroči tudi dolgotrajne duševne težave, ki se največkrat po-
kažejo šele po zaključku kariere.
Športni psihologi sprejemajo, da je rezultat ključen del tekmovalne-
ga športa. Toda pri tem izhajajo iz etičnih načel skrbi za dobrobit drugih,
spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, integritete ter socialne
odgovornosti. Osnovni cilj (zlasti tekmovalnega, vendar vedno pogoste-
je tudi rekreativnega) športa je kar najboljši športni rezultat. Posledično
poklicna športnopsihološka etika zajema prizadevanje za dobrobiti špor-
tnika in rezultatsko uspešnost. Zato se lahko pojavi konflikt med profesi-
onalno psihološko etiko in vrednotami športa. Psihologi naj bodo pozor-
ni na oba vidika in njihova dolžnost je, da ju razložijo.
Ni nenavadno, da velike razlike med poklicnimi etičnimi vrednota-
mi in vrednotami športa pripeljejo do konfliktov ter oteženega funkcio-
niranja psihologa. Potreben je čas, da športni psiholog razume specifično
kulturo določenega športa, ljudi in njihove interakcije. Vrednote in de-
javnosti športa, povezane z uspešnostjo, lahko povzročijo precejšnjo mo-
ralno stisko, zaradi česar je težko delati s športniki in za njih (Pope in
Vasquez, 2016). Neprimernost športnih vrednot prepoznavamo npr. tak-
rat, ko so v nekem okolju številne poškodbe obravnavajo »le« kot del dolo-
čene panoge. Dogaja se tudi, da športniki niti nimajo ustrezne zdravstve-
ne oskrbe poškodb. Škodljiv vpliv športa na telo je zelo izrazit v borilnih
športih (udarci v glavo).

274