Page 351 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

Vloga psihologov v zaporih je sodelovanje v strokovni skupini, ki
sprejema pomembne odločitve o obsojenčevem prestajanju kazni (ugo-
dnosti, režim, sankcije …). S tem je psiholog v zaporu neizogibno soočen
z dvojno vlogo, ki lahko povzroča konflikt interesov. Dilema se nanaša
na naslednja člena v Kodeksu poklicne etike psihologov (Društvo psihologov
Slovenije, 2019):
4.7.: Psiholog preprečuje konflikt interesov. Zaveda se negativnih
posledic, ki jih povzroča dvojni/multipli odnos, zato lahko v prime-
ru, če presodi, da je tak odnos preveč obremenilen, predlaga svojo iz-
ključitev iz ene od delovnih vlog (npr. sočasna vloga svetovanja in
odločanja).
4.8.: Kadar ima psiholog v obravnavi z udeležencem tudi kakšno za-
sebno ali družbeno vlogo, pri strokovnem delu vzdržuje poklicno vlo-
go in se izogiba drugim vlogam v povezavi z obravnavancem. V pri-
meru, da takšen izogib ni možen, z nezdružljivostjo vlog seznani
udeleženca in ga napoti v obravnavo h kolegu ali v drugo organizacijo.
Zaupen odnos v psihološki obravnavi je na preizkušnji, ker zaprte
osebe psihologa dojemajo kot del sistema in se zavedajo, da sodeluje pri
določenih odločitvah, ki zadevajo njihove koristi. Psihologu ne zaupa-
jo informacij, ki bi bile lahko obremenilne (primer: »Če povem, da sem
vznemirjena, bom veljala za nestabilno in ne bom dobila ugodnosti«). Na
drugi strani pa določene zaprte osebe prihajajo na obravnave, ker v psi-
hologu pričakujejo zaveznika, ki bo zagovarjal njihove interese. Varova-
nje načela zaupnosti (Člen 1.10. Kodeksa poklicne etike psihologov: Psiholog
pri delu s posameznikom, skupino ali organizacijo vzpostavi zaupni odnos in v
tem odnosu strogo spoštuje načelo poklicne skrivnosti) in poklicne skrivnos-
ti je še toliko pomembnejše, kadar je psiholog soočen s pričakovanji dru-
gih zaposlenih v sistemu, da deli informacije, ki bi bile pomembne pri ce-
lostni obravnavi obsojenca (npr. informacijo, kako pridobiva nedovoljene
substance). Psihologu lahko pri tem pomaga člen 3.4.: Težišče odgovornosti
psihologa je zaradi narave dela na neposredno vključenih obravnavancih v psi-
hološki obravnavi, ker so ti bolj ranljivi (na primer: klient, študent, delavec) in
je zanje poklicna odgovornost psihologa večja kot za posredno vključene obrav-
navance, na primer: javnost, delovni tim, delodajalec.

349