Page 346 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

mi, ki so v ozadju, pogosto niso terapevtski: če npr. v terapevtski skup-
nosti narediš recidiv ali vneseš drogo, si iz skupnosti pogosto izključen.
V zaporu pa temu ni tako, saj je primarni cilj prestajanje kazni zapora za-
radi kaznivega dejanja. Kot je bilo že omenjeno, je v zaporu veliko oseb,
ki svojega stanja odvisnosti ali ne želijo ali ne zmorejo spremeniti. Ti po-
samezniki znotraj zapora predstavljajo pomembno subkulturo, s pogos-
to motivacijo ohranjanja odvisnosti in vseh vedenj, ki so s tem povezana:
želijo pridobiti psihoaktivne substance na črnem trgu, jih preprodati in
s tem pridobiti finančna sredstva za nakup substanc … Zapor ni inštitu-
cija, v kateri ne bi bilo droge, preprodaje, zadolževanja, izsiljevanja … In
zato je tudi za tiste posameznike, ki imajo željo po spremembi in izbolj-
šanju lastnega stanja odvisnosti, v takšnem okolju to zelo težko. Zato je
ključno na sodišča nasloviti pobudo za izrekanje alternativnih kazni, v
tem primeru zdravljenja odvisnosti, seveda ob sprejeti strokovni oceni,
da je zdravljenje indicirano. Velik prispevek v to smer je bila ustanovitev
probacijske službe v Sloveniji leta 2018. Tako se je sistem izvrševanja al-
ternativnih kazni na ravni države celovito organiziral, pred tem so bile
namreč pristojnosti in odgovornosti razpršene med različne akterje (cen-
tri za socialno delo, sodišča, tožilstva, zapori in policija) (Uprava za pro-
bacijo, 2019).
V zapore so občasno nameščene osebe, ki zaradi zdravstvenega, du-
ševnega stanja ali drugih specifik niso zmožne varno in funkcionalno
prestajati kazni.

Primer

V zapor ali pripor so bile v zadnjih letih nameščene štiri ose-
be, ki so kaznivo dejanje storile v varovanem oddelku socialno-
varstvenega zavoda. Gre za osebe z duševno manjrazvitostjo in
z drugimi duševnimi motnjami, pri katerih so prepoznani slab-
še obvladovanje čustvenih stanj, nižja toleranca za frustraci-
je, impulzivnost in agresivno vedenje, usmerjeno proti sebi in
drugim. V čustveni stiski, konfliktnih situacijah ali z name-
nom doseganja določenega odziva drugih ljudi se samopoškodu-
jejo (rezanje, vstavljanje predmetov pod kožo, goltanje predme-
tov, požig, ovijanje vratu s trakom, udarjanje z glavo ob steno).
Kot opredeljuje Zakon o duševnem zdravju (2008), so v varo-
vane oddelke socialnovarstvenih zavodov nameščene osebe, ki
ogrožajo sebe ali druge, imajo hudo moteno presojo realnosti in

344