Page 349 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

se tukaj izpostavlja, je, kako hkrati zagotoviti spoštovanje speci-
fične osebnosti zaprte osebe in na drugi strani uporabo psiholo-
ških postopkov (kompetentnosti), ki bi bili v teh primerih ustre-
zni in v dobro zaprte osebe.

Delo psihologov s priporniki je usmerjeno predvsem v lajšanje situ-
acijskih duševnih stisk, pomoč pri soočanju s trenutno situacijo in pri-
lagajanje na bivanje v priporu. Pri obravnavi obsojencev je odgovornost
psihologa nekoliko drugačna in, kot omenjeno, usmerjena predvsem v
osvetlitev osebnih okoliščin kaznivega dejanja, doseganje uvida osebe v
te okoliščine ter ustvarjanje odnosa, v katerem se bo oseba počutila do-
volj varno ter motivirano za spremembo.

Zaupnost in varovanje osebnih podatkov

Izjemnega pomena sta načelo zaupnosti in varovanje osebnih podatkov.
Zaposleni v zaporih ne smemo razkriti podatkov zaupne narave, do ka-
terih imamo dostop, posebno pozornost pa je treba posvetiti načelu za-
upnosti zdravstvenih podatkov. Psiholog mora kot poklicno skrivnost
varovati podatke o psihičnem in zdravstvenem stanju oseb. Osebni po-
datki, ki jih ne sme deliti z drugimi, so shranjeni ločeno od posamezni-
kove kartoteke. Zaposleni v zaporih morajo pri zbiranju, shranjevanju in
uporabi osebnih podatkov upoštevati mednarodne standarde za varova-
nje osebnih podatkov ter dejavnosti omejiti na obseg, ki je nujen z vidika
zakonitih, pravno upravičenih in posebnih namenov (Council of Europe:
Committee of Ministers, 2012).

Dvojna zvestoba
Psihologi bi vsebinsko gledano najverjetneje morali spadati v zdravstve-
ni tim in s tem javno zdravstveno mrežo, saj skrbijo za duševno zdrav-
je zaprtih oseb. Dejansko pa so zaposleni v okviru uprave in spadajo na
oddelek za vzgojo. Enaka situacija je pri medicinskih sestrah, zaposlenih
v zaporu. In tudi zato je dvojna vloga etična dilema, ki smo ji zaposleni
v zaporih pogosto podvrženi in se z njo soočamo pri svojem vsakodnev-
nem delu. Pri tem gre za konflikt klinične vloge, torej med profesional-
nimi dolžnostmi do pacienta/zaprte osebe in dolžnostmi, pričakovanji
tretje osebe, kot je delodajalec, uprava zapora. Psihologi kot »skrbniki«
duševnega zdravja bi se morali ravnati po načelih medicinske etike v
zaporih in glavno prioriteto videti v ohranjanju, vzpostavljanju psiho-

347