Page 352 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Zaključek
Opozarjanje na etične dileme je pri delu v zaporu še posebej pomembno,
saj izvrševanje kazenskih sankcij z zakonom posega v določene človeko-
ve pravice oz. jih omejuje. V teh sistemih obstajajo tveganja prekomerne-
ga ali celo prekoračitve dovoljenega nadzora in omejevanja.
Psihologi v zaporih se pri svojem delu pogosteje kot na drugih pod-
ročjih srečujejo z osebami, katerih kazniva dejanja, stališča ali vedenje
v zavodu močno nasprotujejo osebnim ali družbenim moralnim vredno-
tam. Pomembna je posebna pozornost na prepoznavanje in obvladovanje
lastnih občutkov glede zaprtih oseb, predvsem odporov in kontratrans-
fera, ki lahko vplivajo na obravnavo ali odločitve v zvezi z njo. Psihologi v
zaporu so dolžni nuditi pomoč obsojencem v stiski, tudi v primeru, ko nji-
hova dejanja doživljajo kot moralno sporna. V zvezi s tem sta ključna za-
vedanje lastnih omejitev in redna supervizija psihologa.
Veliko etično dilemo predstavljata tudi dvojna vloga in vprašanje oh-
ranitve avtonomije psihologa, ki mora, poleg načel psihološke etike, spo-
štovati tudi pravila ustanove. Pomembno je poudariti, da se zaposleni
v zaporu, predvsem vodilni kader, zavedajo prispevka strokovnega dela
psihologov z zaprtimi osebami. Zato psihologu zagotavljajo avtonomijo
in strokovno integriteto ter od njega ne pričakujejo, da posega v ohranja-
nje varnosti in reda v zaporu. Po drugi strani je treba poudariti skrbno iz-
biro strokovnjakov, ki delajo v zaporu, ne le v smislu strokovne podkova-
nosti, temveč tudi čustveno-osebnostne zrelosti.
Psihologi, zaposleni v zaporu, se pogosto srečujejo z osebnostno pa-
tologijo zaprtih oseb. Posledično se spopadajo z občutki nemoči pri obrav-
navi teh oseb ter z izpolnjevanjem dolžnosti, ki jih imajo zaposleni v za-
poru (npr. izpolnjevanje točk osebnega načrta, vključitev v obravnave
idr.). Poleg tega se pogosto srečujejo z ekstremnimi manifestacijami du-
ševne patologije v obliki poskusov samomora, samopoškodb, različnih
duševnih boleznih (npr. psihoze), akutnih intoksikacij s psihoaktivnimi
substancami (tudi neznanimi), pri čemer se te situacije dogajajo v zapo-
ru in ne v zdravstveni ustanovi. Zapor primarno ni namenjen zdravlje-
nju bolezenskega stanja, temveč prestajanju kazni zapora/pripora zaradi
storjenega kaznivega dejanja.
Izhajajoč iz pravkar povedanega je razumljivo, da imajo v zapo-
ru zaposleni posamezniki različno strokovno ozadje, različno etično

350