Page 348 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

terapevtske dejavnosti. Ob strogem nadzoru, omejevanju svoboščin, ne-
zmožnosti preprečevanja samopoškodb ter premeščanju iz enote za fo-
renzično psihiatrijo in nazaj je kršeno načelo spoštovanja človekovih pra-
vic in dostojanstva ter humanega ravnanja z ranljivo populacijo. Dilema
se v povezavi s Kodeksom poklicne etike psihologov (Društvo psihologov
Slovenije, 2019) na splošno nanaša na načela spoštovanja človekovih pra-
vic in skrbi za ohranitev človekovega dostojanstva. Ob neustrezni name-
stitvi oseb z duševno manjrazvitostjo in duševnimi motnjami bi lahko iz-
postavili člen 1.8.: Psiholog zavrne sodelovanje v postopkih, ki kršijo pravne
in moralne pravice drugih ljudi. Čeprav se zdi namestitev v zapor pri dolo-
čenih osebah etično sporna, psihologi na takšne odločitve nimajo vpliva.

Obsojenci/-ke nasproti pripornikom/-cam
Pri načelu strokovne kompetentnosti se lahko dotaknemo še dileme
obravnave različnih kategorij zaprtih oseb: pripornika in obsojenca.
Izhajajoč iz Evropskega etičnega kodeksa za zaposlene v zaporih (Council
of Europe: Committee of Ministers, 2012) moramo zaposleni v zaporih
spoštovati domnevo nedolžnosti zaprtih, ki še niso obsojeni ali kaznova-
ni s strani sodišča. Slednje velja za kategorijo pripornikov. Temeljno vodi-
lo obravnave obsojencev, ki so že obsojeni za storjeno kaznivo dejanje, je
zmanjšanje dejavnikov tveganja ponovitvene nevarnosti. Pri pripornikih
je situacija nekoliko drugačna, saj ti uradno še niso obsojeni, krivda ka-
znivega dejanja jim še ni dokazana. Zato sta pogovor o kaznivem dejanju
in iskanje rizičnih dejavnikov zahtevna in tega se mora strokovnjak, psi-
holog dodobra zavedati ter se s tem ustrezno soočati.

Primer
Pripornik k psihologu prihaja na razgovore za razbremenitev
stiske. Zavrača krivdo in odgovornost za kaznivo dejanje, za ka-
terega je obtožen. Izraža občutek, da se mu dogaja krivica, ter
jezo na pravosodni sistem, ki ga spravlja v tak položaj. Obrav-
nava kaznivega dejanja z osebo, ki poskuša dokazati svojo ne-
dolžnost, nima dobrih terapevtskih implikacij in lahko neugo-
dno vpliva na terapevtski odnos. Psiholog v zaporu ima dostop
do podatkov, ki niso vedno skladni s pripovedjo pripornika,
zato sta pomembna tudi previdnost pri soočanju obravnavan-
ca z dejstvi ter to, da se pri uporabi teh podatkov upošteva dob-
robit in človekovo dostojanstvo obravnavanca. Etična dilema, ki

346