Page 360 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

podredljivega odnosa do strokovne avtoritete proti svoji volji iz-
ražal svoje želje in mnenje.

Sprejeta načela še ne odpravljajo etičnih dilem; tako izpostavljam ne-
kaj etično občutljivih situacij, ki so aktualne za vse sodne izvedence, ki
delujemo v družinskih zadevah.

– Posamezni starši in drugi družinski člani so zaradi svojega inte-
resa v sodnem postopku in želje po pozitivnem mnenju, podob-
no kot kandidati za želeno zaposlitev, zainteresirani za sodelo-
vanje pri izvedenskem delu oz. nanj pristajajo, zato običajno ne
izražajo zadržkov ali dvomov in sprejemajo način dela, ki ga ima
izvedenec. Uporabnik tako avtomatično sprejme sodelovanje
pri psihološkem pregledu, podpiše soglasje, njegovo sodelovanje
je videti prostovoljno, saj pravzaprav ne vidi in praktično nima
večje možnosti izbire. V povezavi s tem zaupanje uporabnika ne
more biti visoko, prostovoljnost je dostikrat navidezna, poveču-
je se tudi verjetnost podajanja socialno zaželenih odgovorov.
– Vprašljiva je uporaba osebnostnih vprašalnikov, v katerih star-
ši običajno podajajo socialno zaželene odgovore, kar je po dru-
gi strani prav tako diagnostična informacija. Podobna dilema je
pri vseh diagnostičnih postopkih, pri katerih so rezultati manj
uporabni zaradi pretvarjanja oz. zmanjšane iskrenosti. Na pas-
ti osebnostnih vprašalnikov in njihovo pretirano uporabo kri-
tično opozarjajo avtorji novejšega priročnika za uporabo vpra-
šalnik FPI-R, ki se uporablja tudi pri nas (Fahrenberg idr., 2019),
hkrati pa opozarjajo na pomen opazovanja vedenjskega funkci-
oniranja. To lahko sprejmemo kot spodbudo in v okviru psiho-
loškega ocenjevanja staršev povečamo obseg opazovanja njiho-
vega vedenja, v strukturirani intervju pa vnesemo večje število
vprašanj o vedenju in starševskih ravnanjih.
– Zaradi pomanjkanja ustreznih psihodiagnostičnih pripomoč-
kov v slovenskem prostoru za področje starševske primernos-
ti in družinskih odnosov ter glede na psihometrično problema-
tičnost nekaterih obstoječih testov in pomanjkanje sodobnih
norm je izvedenec pri načrtovanju metodologije v konkretnem
primeru v stiski. Množična uporaba manj ustreznih instrumen-
tov mu predstavlja potuho, na katero ne bi smel pristajati, med
drugim s tem prispeva k stagnaciji strokovnega razvoja.

358