Page 365 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 365

II.13 ∙ etične vsebine pri delu sodnega izvedenca na področju psihologije ...

            –    Izvedensko delo je bilo omejeno na starše in otroka, v obravnavo
                 pa niso bili vključeni novi partnerji staršev, stari starši in dru-
                 ge za otroka pomembne osebe, čeravno bolj razširjen model iz-
                 vedenskega dela v svojih strokovnih prispevkih priporočajo tudi
                 nekateri klinični psihologi (Vodopivec in Slodnjak, 2008; Pač-
                 nik, 2003).



                 Primeri iz prakse
            Izpostavljam tri primere etičnih kršitev pri izvedenskem delu v družin-
            skih sodnih postopkih, ki so jih navedli anketirani psihologi. Pri vseh pri-
            merih za sodnega izvedenca uporabljam moško obliko izraza za poklic.


                 Primer A

                 Sodni izvedenec je v ločitvenem postopku, v katerem naj bi opre-
                 delil starševske kapacitete obeh staršev in med drugim odgovo-
                 ril na vprašanje o navezanosti petletnega otroka na posamezne-
                 ga starša, opravil le slabo uro neposrednega dela z vsakim od
                 staršev, navajal pa je uporabo kliničnopsihološke baterije testov.
                 Otroka je opazoval deset minut v prisotnosti matere. V varstvo
                 in vzgojo otroka se vključujeta tudi nova partnerja staršev pa
                 tudi obe babici. Pri ustnem podajanju izvedenskega mnenja iz-
                 vedenec ni želel povedati, katere teste je uporabil, in je trdil, da
                 je to stvar stroke.

                 Problem in etična kršitev: v tako kratkem času je nemogoče opravi-
                 ti psihološko ocenjevanje več družinskih članov in vsa potrebna
                 opazovanja, kakor tudi ni možno realizirati vseh testov omenje-
                 ne baterije. Največ psihodiagnostične pozornosti je bilo v času
                 obravnave staršev posvečene njuni osebnosti, zanemarjeni pa
                 so drugi psihološki kriteriji na strani staršev in otroka, ki lahko
                 pomembno prispevajo k presoji otrokove koristi (odnos posame-
                 znega starša do otroka, odnos otroka do posameznega starša, vr-
                 sta navezanosti, vloga novih partnerjev in starih staršev, oseb-
                 nostne lastnosti otroka, razvojne potrebe, pomen socialnega in
                 fizičnega okolja itd). Otrok bi moral biti opazovan na relaciji z
                 enim in drugim staršem, ne pa samo z materjo. Posamezne teste
                 bi izvedenec moral navesti, kakor tudi njihove značilnosti, na


                                                                              363
   360   361   362   363   364   365   366   367   368   369   370