Page 385 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

izkušnje, zaradi katerih morda potrebujejo tudi strokovno pomoč (Whi-
tlock idr., 2013).
Pomembno je, da se izvajalci raziskave na tveganja ustrezno prip-
ravijo, kar pomeni, da razmislijo o ustreznem načinu komuniciranja ter
se pripravijo na uravnavanje izraženih čustev (Briller idr., 2007–2008)
oz. pripravijo ustrezne protokole za ocenjevanje in upravljanje s tveganji
(Blades idr., 2018).

Avtonomnost in informirano soglasje
Raziskovalec mora upoštevati možnost potencialnih tveganj in koristi,
ob tem ko spoštuje avtonomnost udeležencev in priskrbi informirano oz.
obveščeno soglasje (Blades idr., 2018). Praksa pridobivanja obveščenega
soglasja za sodelovanje v raziskavi je pomemben način ščitenja udeležen-
cev pred morebitnimi negativnimi posledicami.
Posameznik mora biti pred privolitvijo obveščen o relevantnih vidi-
kih zbiranja, hrambe, upravljanja in obdelovanja podatkov. Privolitvi je
treba nameniti dodatno pozornost, kadar se zbrani podatki uporabljajo
za namen, ki ni enak prvotnemu namenu zbiranja podatkov, npr. če bi že-
leli podatke, zbrane v situaciji klinične obravnave posameznika s teža-
vami v duševnem zdravju, naknadno uporabiti v raziskovalne namene
(Brulc, 2020). V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (2022) je
osebne podatke brez privolitve dopustno uporabljati v znanstveno-razi-
skovalni namen zgolj v dveh primerih: (i) samostojna izvedba interne raz-
iskave; (ii) anonimizacija podatkov pred posredovanjem zunanjemu izva-
jalcu raziskave (Brulc, 2020). Osebni podatki se lahko ne glede na prvotni
namen zbiranja »nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znan-
stveno-raziskovalne namene«, pri čemer se šteje, »da namen obdelave
osebnih podatkov za raziskovanje ni v nasprotju z namenom njihovega
zbiranja« (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2022, 1. in 2. odst. 68. čl.);
v primeru uporabe podatkov o umrli osebi pa se lahko podatke posredu-
je za uporabo v zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne na-
mene, »če je privolitev pred smrtjo dal posameznik sam ali če je za tako
obdelavo v času po smrti posameznika dana pisna privolitev naslednjih
oseb v izključujočem vrstnem redu: zakonec ali zunajzakonski partner,
otroci ali starši umrlega posameznika« (4. in 5. odst. 9. čl.).
V nekaterih okoliščinah lahko pride do situacijskega pritiska, ki po-
meni, da potencialni udeleženci kljub formalno ponujeni možnosti izbire
sodelovanje doživljajo kot obvezo in ne avtonomno izbiro. Temu je treba

383