Page 388 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

V kolikor informirano soglasje zajema pravniško izrazoslovje in dol-
ga besedila, se pojavi vprašanje, ali slednje resnično služi zaščiti sodelu-
jočih ali pa gre v večji meri za samozaščito institucije. Da bo informira-
no soglasje resnično namenjeno zaščiti udeležencev, morajo biti vsebine
zapisane na način, ki bo razumljiv potencialnim udeležencem. Obenem
lahko zelo podrobno opisani protokoli (npr. glede shranjevanja podatkov)
privedejo do pretirane senzibilizacije, pri čemer se ustvari vtis, da so tve-
ganja, povezana s sodelovanjem v raziskavi, višja, kot so morda v resnici
(Malnar, 2010). Navsezadnje pa se je treba zavedati, da tudi soglasje za so-
delovanje v raziskavi ne predstavlja nujno zadostnega pogoja za dejansko
zagotovitev etičnosti raziskave (Eberlen idr., 2019).

Nagrade za sodelovanje
Številne raziskave uporabljajo denarno ali drugo materialno spodbudo za
privabljanje udeležencev. To je do neke mere upravičeno, saj se s tem lah-
ko zagotovi ustrezno nadomestilo za čas, ki ga ti porabijo za sodelovanje
v raziskavi (Scott-Jones, 2000). Vendar je hkrati pomembno, da razisko-
valci ne izkoriščajo potencialnih udeležencev s ponudbo spodbud, ki jih je
težko zavrniti. Veliko psiholoških raziskav se izvaja s študenti, kar vzbu-
ja etične pomisleke v zvezi z njihovo svobodno voljo. Če je s sodelovanjem
povezano ocenjevanje študentov, je to lahko sporno (Higbee idr., 1982).
Etična praksa zato zahteva, da se študentom ponudi razumna alternativa
sodelovanju v raziskavi, študenti pa ponujenih alternativ ne smejo razu-
meti kot kaznovalnih ali zahtevnejših od sodelovanja v raziskavah.

Anonimnost, zasebnost in zaupnost
Anonimnost v raziskovanju pomeni, da nihče (vključno z raziskovalcem)
ne more osebno identificirati udeležencev raziskave in se osebni podatki,
po katerih bi lahko udeležence identificirali, ne zbirajo. Zasebnost na dru-
gi strani predstavlja pravico udeležencev raziskave do nerazkritja osebnih
podatkov ali informacij brez njihove privolitve. Spoštovanje zasebnosti
udeležencev je za psihologa temeljnega pomena. Enako velja za zaupnost,
ki predstavlja obvezo psihologa k molčečnosti, zavezo, da zasebnih in
osebnih podatkov udeležencev ne bo posredoval drugim osebam brez pri-
volitve. Gre za moralno in pravno dolžnost psihologa, pri čemer pa obsta-
jajo izjemne situacije, ko je kršitev zaupnosti nujna (European Federation
of Psychologists’ Associations, 2015; 2023).

386