Page 389 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

Udeleženec ima pravico odločiti, katere informacije bodo razkrite,
komu, v kakšnih okoliščinah in kdaj (Singleton idr., 1988). Ker pa pri tem
obstajajo izjeme, morajo biti udeleženci obveščeni o zahtevah obveznega
razkrivanja informacij, npr. v primeru nezakonitih dejavnosti. Etični ko-
deks APA iz leta 1992 dovoljuje kršitev zaupnosti za zaščito tretjih oseb,
podobno pa tudi naš aktualni Kodeks poklicne etike psihologov. Pri tem se
raziskovalci, ki niso usposobljeni za klinično diagnostiko, pri interpreta-
ciji verjetnosti škode zaradi izjav udeležencev raziskave lahko znajdejo v
težkem položaju (Miller, 2003).
Zagotavljanje zasebnosti in anonimnosti lahko predstavlja poseben
izziv v kvalitativnem raziskovanju zaradi majhnih vzorcev ter podrobnih
biografskih podatkov (Thompson in Russo, 2012). Udeleženci morda ži-
vijo v majhnih skupnostih, izkazujejo izstopajoče lastnosti ali pa je razi-
skava vezana na specifične okoliščine. Zato je treba vse podatke, na pod-
lagi katerih bi bilo potencialno mogoče prepoznati posameznika, zakriti
oz. o njih ne poročati. Z vidika zaščite anonimnosti udeležencev je tovr-
stna praksa nujna, obenem pa predstavlja raziskovalno težavo, saj razi-
skovalec vseeno ne sme izbrisati za raziskavo relevantnih podatkov. Raz-
iskovalec mora zato tekom celotnega procesa analiziranja oz. poročanja o
izsledkih raziskave vzdrževati ustrezno razmerje med natančnostjo pri
navajanju rezultatov (z namenom zagotavljanja nepristranskosti raziska-
ve kot tudi razumevanja izsledkov) in zakrivanjem podatkov, na podlagi
katerih bi lahko bralci prepoznali identiteto oseb. Pri tem je ključnega po-
mena ozaveščena presoja o tem, kateri podatki bi glede na situacijo lah-
ko bili takšni. Posebno pozornost je treba nameniti vprašanju zagotavlja-
nja zasebnosti tudi v primeru zbiranja podatkov s pomočjo intervjuvanja
parov ali skupin (npr. izvedba fokusne skupine, pri čemer bi lahko bili po-
samezniki zadržani do sodelovanja, ker ne bi želeli deliti različnih oseb-
nih informacij pred skupino) ter v primeru izvedbe raziskave preko spleta
(npr. z vidika tehnične zanesljivosti opreme, internetne povezave, vpog-
leda v okoliščine udeleženca tekom sodelovanja v raziskavi) ali s podat-
ki, zbranimi preko družbenih omrežij (Taquette in Borges da Matta Sou-
za, 2022).

Primer 3

Raziskovalka preučuje doživljanje psihologov pri delu s klienti,
ki doživljajo kronične bolečine. Njena raziskava temelji na kvali-
tativni metodologiji, podatke pa zbira s pomočjo individualnih,

387