Page 393 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katere-
ga se nanašajo osebni podatki; take informacije pa se hranijo ločeno ter
zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se oseb-
ni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku (Ured-
ba (EU) 2016/679). Tovrstne podatke bi bilo treba v skladu s Splošno ured-
bo (EU) o varstvu podatkov obravnavati kot informacije o določljivem
posamezniku (Uredba (EU) 2016/679, 26. odstavek).
Še zlasti pa je vprašljivo, v kolikšni meri je možno anonimizirati po-
datke v kvalitativnem raziskovanju. Pri tem ima lahko tudi odstranjeva-
nje vseh informacij, ki bi lahko omogočile prepoznavo, različne nežele-
ne posledice kot npr. omejeno uporabnost podatkov (Parry in Mauthner,
2004) ter oteženo preverjanje resničnosti navedenega (Ramšak, 1998).
Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov ne zavezuje raziskovalcev,
da udeležencem vnaprej predstavijo vse potencialne nadaljnje uporabe
anonimiziranih podatkov niti da jih informirajo o tem, če bodo anoni-
mizirani podatki odprtodostopni. Pri tem se odpira tudi vprašanje, v ko-
likšni meri oz. na kakšne načine je možno zagotoviti, da podatki niso
zgolj psevdonimizirani, temveč popolnoma anonimizirani. V zvezi z ob-
delavo podatkov v znanstveno-raziskovalne namene Splošna uredba (EU)
o varstvu podatkov navaja, da bi morali imeti posamezniki, na katere se
nanašajo osebni podatki, možnost privolitve uporabe osebnih podatkov
zgolj za nekatera znanstveno-raziskovalna področja, ob upoštevanju pri-
znanih etičnih standardov znanstvenega raziskovanja, ter zgolj za dele
raziskovalnih projektov v obsegu, ki ga dovoljuje predvideni namen.

Etične napake v raziskovanju

Kakovost znanstvenega raziskovanja je tesno povezana z etičnimi vpra-
šanji, vezanimi na celoten proces, od načrtovanja raziskave do poročanja
o rezultatih. Pri tem je za zagotavljanje kakovosti bistveni del raziskoval-
ne etike objektivnost oz. nepristranskost, torej izvajanje postopkov razi-
skovanja na način, da je zagotovljena odsotnost kakršnega koli prirejanja
rezultatov ali napeljevanja k temu. Odstopanja od objektivnosti vodijo v
zmanjšano veljavnost spoznanj, ne glede na to, ali se pojavijo kot posledi-
ca neznanja ali namerno (Malnar, 2011). Obenem kakovost raziskovalnih
postopkov predstavlja tudi pogoj, ki opravičuje etičnost izvedbe raziska-
ve tako z vidika udeležencev in njihovega časa kot tudi porabe finančnih
sredstev ter prostora v reviji ob objavi rezultatov (Rosenthal, 1994).

391