Page 392 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temelj-
ne pravice in svoboščine (Uredba (EU) 2016/679).

Varovanje podatkov
V primeru obdelovanja občutljivih osebnih podatkov je treba poskrbeti za
višjo raven varstva v primerjavi z ostalimi osebnimi podatki, npr. z upo-
rabo šifrirnega sistema, priporočenim pošiljanjem po pošti itd. (Brulc,
2020). Pri tem se pojavlja vprašanje, ali se lahko podatke o psiholoških
značilnostih in duševnem zdravju posameznika razume kot podatke o
zdravstvenem stanju ter kot take za občutljive osebne podatke. Kot na-
vaja Brulc (2020), predpisi na to vprašanje ne podajajo jasnega odgovora,
praksa pa ni ustaljena. V ožjem smislu se pojem podatki o zdravstvenem
stanju nanaša na podatke, pridobljene v okviru zdravstvenega sistema.
V širšem smislu pa je smiselno, da kot občutljive osebne podatke obrav-
navamo vse psihološke podatke, tudi tiste, ki so pridobljeni tudi izven
področja klinične psihologije (različni podatki o psiholoških obravna-
vah, anamnezah, rezultatih obravnav, rezultatih testov, diagnozah itd.)
in jim skladno s tem namenjamo posebno skrb (Brulc, 2020). Navedeno
je skladno z načeli varovanja posameznikove zasebnosti, zaupnega odno-
sa ter odgovornega ravnanja in varnega shranjevanja osebnih podatkov
pri psihološkem delu na splošno, kjer je v Kodeksu poklicne etike psiholo-
gov (Društvo psihologov Slovenije, 2019, čl. 1.13.) med drugim navedeno,
da mora psiholog kot poklicno skrivnost varovati podatke o psihičnem in zdra-
vstvenem stanju uporabnika ter vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Ob tem se pojavljajo etične dileme, vezane na anonimizacijo podat-
kov, ki jih hranimo v bazah. Prava anonimizacija baze podatkov v kvan-
titativnem raziskovanju je namreč mnogo več kot le to, da odstranimo
ime, starost in lokacijo (Eberlen idr., 2019). S tem se odpira vprašanje do-
segljivosti standardov anonimizacije, ki jih postavlja Splošna uredba EU
o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), ter s tem tehnične in prav-
ne ustreznosti omogočanja proste dostopnosti anonimiziranih podatkov.
Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov namreč ne zadeva obdelave ano-
nimnih ali popolnoma anonimiziranih podatkov, vključno z uporabo po-
datkov v statistične ali raziskovalne namene. Vendar je v številnih razi-
skavah s področja psihologije dovolj že ena ali dve izstopajoči lastnosti, na
podlagi katerih lahko določen udeleženec izstopi in ga je zato možno pre-
poznati. Podatki v raziskovalnih bazah so posledično pogosteje le »psev-

donimizirani« oz.obdelani na način, da osebnih podatkov brez dodatnih

390