Page 394 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

V Sloveniji je velik del raziskav na področju psihologije izveden ne le
na študentski populaciji, ampak tudi v okviru zaključnih nalog študentov
psihologije. Ker študenti zaradi svojega procesa učenja še ne morejo nuj-
no sami skrbeti za visoko kakovost raziskav oz. nujno premisliti o vseh
vidikih etike, je še posebej pomembno, da poleg mentorstva obstajajo pro-
tokoli, ki jih k temu spodbujajo. Priprava vloge za etične komisije je lah-
ko eden od teh. Pomagajo pa tudi formalne in neformalne supervizije oz.
konzultacije o procesu izvedbe raziskave (npr. magistrske konference), ki
spodbujajo refleksijo dela.

Pristranskosti v različnih fazah raziskovalnega procesa
Znanstvena metoda raziskovanja v psihologiji v osnovi vključuje na-
tančno poznavanje teoretičnih osnov ter pregled dosedanjih empiričnih
spoznanj. Navedeno je pomembno zato, da se raziskovalec odloči za iz-
vedbo raziskave zgolj v primeru, da bo z njo osvetlil do sedaj še nerazi-
skana področja oz. vsebine, ki še niso dovolj dobro razumljene. Prav tako
pa dovolj dobro premišljen pristop omogoči načrtovanje raziskave na tak
način, da raziskovalec smiselno in jasno oblikuje raziskovalne cilje, vpra-
šanja oz. hipoteze že v naprej, s čimer se izogne vnosu morebitnih pri-
stranskosti v proces raziskovanja. V psihologiji namreč prihaja do po-
gostega podvajanja raziskav, kar je etično problematično.
Nadalje je pri načrtovanju oz. izvedbi raziskave pomembno, na kak-
šen način poteka izbor udeležencev. Morebitne manipulacije pri izbiri
vzorca ali umestitvi udeležencev v eksperimentalno ali kontrolno sku-
pino bi lahko namreč pomembno vplivale na rezultate raziskave. Obe-
nem bi lahko prišlo do pojava samouresničujoče se prerokbe (Rosenthal,
1994), torej da bi udeležba v raziskavi za nekatere udeležence postala de-
javnik tveganja za razvoj ali poglabljanje težav na preučevanem področju.
Za enega izmed metodološko najustreznejših pristopov tako velja rando-
mizirana kontrolna raziskava (angl. randomised controlled trial – RCT), pri
kateri so udeleženci v eksperimentalno ali kontrolno skupino razvršče-
ni naključno. Tovrsten pristop pomembno zmanjša verjetnost pojava pri-
stranskosti, obenem pa predstavlja varovalni mehanizem pred morebit-
nim povzročanjem škode udeležencem.

392