Page 394 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 394

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 V Sloveniji je velik del raziskav na področju psihologije izveden ne le
            na študentski populaciji, ampak tudi v okviru zaključnih nalog študentov
            psihologije. Ker študenti zaradi svojega procesa učenja še ne morejo nuj-
            no sami skrbeti za visoko kakovost raziskav oz. nujno premisliti o vseh
            vidikih etike, je še posebej pomembno, da poleg mentorstva obstajajo pro-
            tokoli, ki jih k temu spodbujajo. Priprava vloge za etične komisije je lah-
            ko eden od teh. Pomagajo pa tudi formalne in neformalne supervizije oz.
            konzultacije o procesu izvedbe raziskave (npr. magistrske konference), ki
            spodbujajo refleksijo dela.


                 Pristranskosti v različnih fazah raziskovalnega procesa
            Znanstvena  metoda  raziskovanja  v  psihologiji  v  osnovi  vključuje  na-
            tančno poznavanje teoretičnih osnov ter pregled dosedanjih empiričnih
            spoznanj. Navedeno je pomembno zato, da se raziskovalec odloči za iz-
            vedbo raziskave zgolj v primeru, da bo z njo osvetlil do sedaj še nerazi-
            skana področja oz. vsebine, ki še niso dovolj dobro razumljene. Prav tako
            pa dovolj dobro premišljen pristop omogoči načrtovanje raziskave na tak
            način, da raziskovalec smiselno in jasno oblikuje raziskovalne cilje, vpra-
            šanja oz. hipoteze že v naprej, s čimer se izogne vnosu morebitnih pri-
            stranskosti  v proces raziskovanja. V psihologiji namreč prihaja do po-
            gostega podvajanja raziskav, kar je etično problematično.
                 Nadalje je pri načrtovanju oz. izvedbi raziskave pomembno, na kak-
            šen  način  poteka  izbor  udeležencev.  Morebitne  manipulacije  pri  izbiri
            vzorca ali umestitvi udeležencev v eksperimentalno ali kontrolno sku-
            pino bi lahko namreč pomembno vplivale na rezultate raziskave. Obe-
            nem bi lahko prišlo do pojava samouresničujoče se prerokbe (Rosenthal,
            1994), torej da bi udeležba v raziskavi za nekatere udeležence postala de-
            javnik tveganja za razvoj ali poglabljanje težav na preučevanem področju.
            Za enega izmed metodološko najustreznejših pristopov tako velja rando-
            mizirana kontrolna raziskava (angl. randomised controlled trial – RCT), pri
            kateri so udeleženci v eksperimentalno ali kontrolno skupino razvršče-
            ni naključno. Tovrsten pristop pomembno zmanjša verjetnost pojava pri-
            stranskosti, obenem pa predstavlja varovalni mehanizem pred morebit-
            nim povzročanjem škode udeležencem.





            392
   389   390   391   392   393   394   395   396   397   398   399