Page 440 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

uporabo testov, ki smo jih v Društvu psihologov Slovenije sprejeli
leta 2005, evropske (European Federation of Psychologicts’
Asociations – EFPA) in mednarodne vire (International Test
Commission – ITC), omenjamo pa tudi uveljavljene vire iz ZDA.
Zavedamo se, da je še veliko drugih, prav tako pomembnih in
dobrih virov, iz katerih bi se lahko učili.
Ključne besede: ocenjevanje, test, hramba psihodiagnostičnih
sredstev, sporočanje rezultatov, zastarela, neavtorizirana
sredstva za psihološko ocenjevanje

Uvod
Korenine ocenjevanja in ob tem uporabe različnih pripomočkov za mer-
jenje segajo daleč nazaj. Znan je sistem izpitov za državne uslužbence,
ki so ga v kitajskem cesarstvu uporabljali približno 2.000 let (Anastasi
in Urbina, 1997), pa tudi stari Grki so poznali ocenjevanje v sklopu izo-
braževalnega procesa. Pri tem so uporabljali različna orodja in tudi da-
nes ne smemo pozabiti, da so psihološka sredstva le orodja. Vsako orod-
je je lahko koristno ali škodljivo, odvisno od načina uporabe (Anastasi
in Urbina, 1997). Prav zato danes v svetu obstajajo združenja, poleg na-
cionalnih društev, ki si prizadevajo za izboljšanje uporabe psiholoških
sredstev in psihološkega ocenjevanja. Trenutno najpomembnejši za slo-
venske psihologe sta Mednarodna komisija za teste (The International
Test Commission – ITC) in Odbor za ocenjevanje pri Evropski zve-
zi psiholoških združenj (Board of Assessment, European Federation of
Psychologists’ Associations). Oba predstavljata pomemben vir pri spreje-
manju smernic nacionalnih komisij za psihodiagnostična sredstva.
Na splošno gredo prizadevanja za kompetentno uporabo psiholoških
sredstev po dveh poteh: (a) zagotavljanje kvalitete psiholoških sredstev,
npr. doseganje primernih psihometričnih lastnosti, in (b) njihova pra-
vilna uporaba (od njihovega izbora, izvedbe, vrednotenja, interpretaci-
je do razlaganja rezultatov udeležencem in/ali naročnikom ocenjevanja).
Strategiji pri doseganju teh dveh ciljev sta »omejevalna«, kjer imamo npr.
predpise, kdo lahko uporablja psihološka sredstva in katera, ter »informa-
tivna«, kjer si prizadevamo za čim večjo informiranost, usposobljenost
oz. kompetentnost psihologov.
Psihologi imamo do psiholoških sredstev – vsaj sodeč po rezultatih
raziskave, ki je bila prvič izvedena leta 1999 ter se je vsakih deset let po-
novila in v kateri je sodelovalo od 128 (2009) do 321 (1999) psihologov

438