Page 442 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

zveze psiholoških združenj, tako kot smo se pri pisanju Kodeksa poklicne
etike psihologov (v nadaljevanju tudi Kodeks) (Društvo psihologov Sloveni-
je, 2019) na Metaetični kodeks (European Federation of Psychologists’ As-
sociation, 2005). Veliko dela nas še čaka, od zavedanja in občutljivosti za
etično ravnanje do udejanjanja na papirju sprejetih načel.

Izbrane etične dileme pri uporabi psiholoških
sredstev

Etičnih dilem na področju uporabe psiholoških sredstev je veliko in so le
del psihološkega ocenjevanja. Podatkov o razširjenosti etičnih dilem ni-
mamo, poznamo pa dileme, s katerimi se psihologi obračajo na nas in
o katerih se velikokrat pogovarjamo na različnih srečanjih ter usposa-
bljanjih. Mednarodne smernice za uporabo testov (Mednarodna komisija
za teste, 2006) etično uporabo razdelijo na profesionalnost, usposoblje-
nost, odgovornost za uporabo testov, varno hranjenje testnega gradiva in
obravnavanje testnih rezultatov.
V prvem razdelku se bomo dotaknili neavtorizirane, nestandardi-
zirane in nenormirane uporabe psiholoških sredstev. Kdaj lahko pri svo-
jem delu uporabimo raziskovalne verzije psiholoških sredstev in ali so pri
nepreverjenih psiholoških sredstvih dovolj naše izkušnje? V drugem po-
skušamo opisati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, kdaj uporabiti novo
oz. revidirano obliko psihološkega sredstva. V tretjem razdelku opišemo
smernice za sporočanje rezultatov, da bo zadoščeno etičnim standardom
in zakonu, ki udeležencu daje pravico dostopa do osebnih podatkov. Zak-
ljučujemo s temo hrambe psiholoških sredstev, ki zahtevajo visoko zašči-
to in zaupnost.

Uporaba neprimernih psiholoških sredstev
Izhodišča. V Evropski zvezi psiholoških združenj že tri desetletja (vsa-
kih deset let) zbirajo stališča evropskih psihologov do testov in testira-
nja. Zadnje vprašanje je odprto in prosi psihologe, da navedejo tri psi-
hološka sredstva, ki jih pri svojem delu najpogosteje uporabljajo. Vedno
znova so med njimi tudi taka, ki niso uradno prirejena za kulturno oko-
lje, v katerem se uporabljajo. Slovenija pri tem ni izjema. Takšna praksa je
razširjena tako med kliničnimi psihologi in psihologi v zdravstvu, vzgoji
in izobraževanju, med psihologi v organizacijah kot tudi na forenzičnem
področju, npr. pri delu izvedencev (Areh, 2020), kjer imajo lahko spreje-
te odločitve za vse vpletene izjemne posledice. Zdi se, da je v Sloveniji za-

440