Page 118 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

Študentom in študentkam je bila vnaprej predstavljena tematska
usmeritev alternativnih poti, ki bi prispevale k revitalizaciji Parenzane.
Lahko so izbirali med ponujenimi naslovi naslednjih tematskih poti:
Kulinarična pot s poudarkom na predstavitvi istrske hrane, vina, olja
in sadja, Zgodovinsko-arhitekturna pot s poudarkom na zgodovini
Parenzane, arheologiji in dediščini, Športno-adrenalinska pot s ciljem po-
vezovanja različnih športnih aktivnosti ob Parenzani, Družinska pot za
najmlajše in seniorje ter Pot narave, naravnih vrednot in razgledov.
Pri kolegici dr. Mojci Poklar so študenti spoznali mobilno aplikaci-
10
jo za terensko popisovanje Mergin Maps , ki je namenjena terenskemu
popisovanju in urejanju prostorskih podatkov. Na terenu so študenti s
pomočjo omenjenega odprtokodnega geografskega informacijskega sis-
tema (GIS) zajemali prostorske podatke, povezane s posamezno alter-
nativno tematsko potjo, tako, da so po svoji presoji izbrali točke, ki so
vsebinsko pomembne za njihovo pot. Poleg tega so jim bili v mobilni apli-
kaciji Mergin Maps na voljo tudi prostorski podatki o poteku stare trase
Parenzane, s pomočjo katerih smo na terenu lahko sledili poteku nekda-
nje trase v prostoru in jo primerjali z novo (slika 3).
Hojo po slovenskem delu Parenzane smo na terenu razdelili v štiri lo-
čene etape, ki so se začele v Kopru, Izoli, Portorožu in Sečovljah. Najprej
smo se podali na pot od železniške postaje v Kopru, pred katero stoji z rjo
močno načeta lokomotiva U-37 (Ferk 2017, 12), mimo koprskega pokopali-
šča, trgovin Vinakoper in Merkur do nekdanje koprske postaje Parenzane,
v kateri danes deluje cvetličarna. Pot smo nadaljevali ob Badaševici do
mandrača v Semedeli, kjer so stene slikovito porisane z grafiti, ter sko-
zi podvoz ob mandraču zaobšli poplavljen podvoz, skozi katerega je spe-
ljana sedanja trasa Parenzane. Nato smo krenili proti Žusterni in nada-
ljevali pot do Moleta. Pot ob morju med Žusterno in Izolo smo nekateri
prehodili samostojno. Naslednjič smo teren nadaljevali v Izoli, od avto-
kampa Jadranka, kjer se v zalivu Valižan lepo opazi zasuto morje za na-
men speljevanja trase do točke, kjer danes stoji paviljon z lokomotivo P-3
(str. 12). Tu smo zapustili obstoječo traso rekreacijske in pohodne poti, ki
vodi v industrijsko cono, in s pomočjo aplikacije Mergin Maps skušali sle-
diti črni črti opuščene ozkotirne železnice na zemljevidu. Sled nas je pe-
ljala mimo izolskega pokopališča in ograjenega nogometnega stadiona ter
drugih igrišč (črta je tekla čeznje) vse do Birbe, danes zamreženega otro-
10 Aplikacija podjetja Lutra Consulting je dostopna na spl. strani:
https://merginmaps.com/.

118