Page 115 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

            objekti in s postajami s tirnimi vozili. Predstavi njeno delovanje do kon-
            ca prve svetovne vojne in po njej, njen napredek in propad ter razproda-
            jo železnice. Oba objavita tehnične podatke o progi in opisujeta dinamiko
            pogajanj v procesih načrtovanja ter gradnje železnice med tedanjimi kra-
            jevnimi oblastmi in Dunajem, ob prizadevanjih, da bi železnica tekla čim
            bližje istrskim krajem. Roselli tudi predstavi razgibanost terena in tal ter
            opiše belo, zeleno ali sivo in rdečo Istro, ki je prav tako vplivala na sme-
            ri izgradnje proge.
                 Nato Roselli pojasnjuje svoje lastno domišljijsko potovanje po
            Parenzani, ki je polno nostalgije in obžalovanja za izgubljeno domovi-
            no, kamor so ga popeljali ohranjeni spomini na njeno pokrajino ter ljudi.
            Vračanje v preteklost naj bi bralcem zbudilo žive spomine na srečna leta,
            ki so jih preživeli v svoji majhni, izgubljeni domovini (Roselli 2002, 151).
            Na imaginarnem potovanju podrobno opiše pomikanje po progi s pomoč-
            jo nizanja podatkov iz voznega reda, ustavljanja na postajah z doslednim
            navajanjem krajevnih imen in prevoženih kilometrov proge. Imaginarno
            potovanje z vlakom je izvedel z namenom ohranjanja spomina, da ljudje
            ne bodo pozabili imen, krajev, časa in ljudi z vlakca, čigar skromne sledi so
            se v času pisanja njegovih štirih knjig izgubljale (Roselli 2002).
                 Podobe pokrajine, ki so jo lahko občudovali potniki na vlaku, Roselli
            (2002,  126)  rekonstruira  s  pomočjo  zbranih  starih  črno-belih  fotogra-
            fij. Urbana pokrajina v okolici Trsta se mu sicer zdi zanimiva zaradi pri-
            staniških naprav, ladjedelnice, jezov, velikih industrijskih objektov in
            naftnega terminala, a nekako ni prava istrska pokrajina, saj Trst vedno
            postavi v opozicijo z istrskimi vasmi. »Prava istrska pokrajina« se po nje-
            govem mnenju začne potem, ko vlak prečka Glinščico, nekdanji mejni po-
            tok »med Tržaškim ozemljem, ki je pripadalo avstrijskemu cesarstvu, in
            ozemljem Beneške republike« (str. 159, 199). Prvič »pravo istrsko pokraji-
            no« naslika, ko vlak zapelje mimo prehoda Rabujez, in potem, ko pusti za
            sabo Škofije in si utre pot do rižanske ravnine ter ko vlak zapelje po po-
            bočju do vhoda v predor Šalet (str. 162) in se spusti v Strunjansko dolino.
            Roselli predstavlja intenzivno obdelane njive, vinograde, sadovnjake in
            oljčnike, na katere gleda med zamišljeno vožnjo z vlakom (str. 199−200).
                 Rosellijeva pripoved o pokrajini ob Parenzani je oblikovana tudi vi-
            zualno: ob opisih niza fotografije krajev in ljudi, ki so živeli ob železni-
            ci, jo hodili gledat in fotografirat ali pa so na njej delali. Večina fotografij
            istrskih krajev in železniških postaj se zdi neizostrena ter zamaknjena,
            nejasna podoba vizualne reprezentacije pokrajine pa ima simbolni po-


                                                                              115
   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119   120