Page 114 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

5 Razvijanje zgodovinskih vsebin:
Zamišljena preteklost in imaginarna vožnja s Parenzano
Antropolog Keith Basso podrobneje raziskuje pojav antropomorfiziranja
prostora in ugotavlja, da ni veliko znanega o tem, kako različne populaci-
je po svetu razumejo kraj, kako ga dojemajo in kako se zavedajo sveta, ki
jih obkroža. Opazovalci se, nasprotno, zavedajo, da prostor vsebuje spo-
sobnost sprožanja različnih samorefleksij pri ljudeh (Basso 1996 v Orley
2012, 37). Kraje je Basso preučil v vzajemnem oživljanju oz. navdihovanju
med posamezniki in specifičnimi prostori ter jih opredelil kot človeške
konstrukcije, ki se jih obuja tako, da tudi v svoji popolni negibnosti izgle-
dajo takšni, kakor da bi utegnili spregovoriti. Toda prostori oživijo samo,
kadar jim njihovi obiskovalci dopustijo posredovati njihovo specifično
preteklost (Orley 2012, 37) s pomočjo ohranjevalcev spomina oz. posredo-
valcev zgodb in preteklosti.
Rekonstrukcija trase železnice je povezana z različnimi človeškimi
izkušnjami in je pogojena z osebnimi zgodovinami ter spomini, skozi ka-
tere spregovorijo tudi kraji (prim. Orley (2012)). Srečko Gombač (2014),
eden ključnih sogovornikov, je pojasnil, da je bila Parenzana vedno priso-
tna v spominih med ljudmi iz tega prostora. Prizadeval si je predvsem za
predstavljanje zgodovine železnic. Različni ljudje so dajali različne pobu-
de za njeno vzpostavljanje (oživitev), uveljavljanje in razvoj. Ko so se zara-
di različnih interesov in konfliktov z odločevalci v občini ljudje izčrpava-
li, so se nato čez čas tudi umaknili v zasebnost. Podobno se je tudi Srečko
Gombač, ki ga je k upravljanju Muzeja Parenzana povabil Marjan Kralj,
sčasoma umaknil zaradi odpovedi podpore za obratovanje muzeja s stra-
ni tedanjega župana (Sinisa Rancov 2016).
Pri oblikovanju zgodb o ozkotirni železnici sta imeli po besedah so-
govornikov (Gombač; Kralj) veliko vlogo dve knjigi, prevod knjige Cara
Parenzana! - Ferrovia Trieste Parenzo, ki jo je leta 1987 objavil Giulio Roselli,
v slovenski jezik (Roselli 2002) ter knjiga Tadeja Brateta Parenzana, železni-
ca za vse čase (2007). Draga Parenzana! je izšla kot prevod ob stoletnici za-
četka gradnje železnice. V teh delih najde bralec natančno rekonstrukci-
jo zgodovine gradnje železnice iz obdobja avstro-ogrske monarhije. Giulio
Roselli (2002) podrobno opisuje odločanje in načrtovanje trase ozkotir-
ne železnice, ki je bilo polno konfliktov, podatke o kompozicijah vlakov,
kronologijo procesov pogajanj občinskih oblasti z Dunajem ter načrtova-
nje trase in njenih alternativnih različic, ki so jih zahtevali predstavni-
ki krajev ob njej. Razgrne več zemljevidov trase z železniškimi zidanimi

114