Page 22 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

Slika 3: Primer nizke, akumulacijske obale v Sečovljah
(fotografija: Jurij Senegačnik 2007)

pomeni, da se je v obdobju 1960−2019 zvišala za 11 cm oz. 1,8 mm/leto, v
zadnjih 20 letih pa v povprečju za 4,4 mm/leto. Najnižja zabeležena sre-
dnja letna višina v obdobju je 210 cm (leti 1964 in 1990), najvišja 234 cm
(2010) in v zadnjem desetletju večina let beleži višje srednje letne vred-
nosti. Napovedi postopnega dviga srednje letne višine morja do leta 2100
glede na spremembe v obdobju 1960−2018 predvidevajo dvig za dodatnih
20 cm, glede na spremembe v obdobju 1980−2018 za dodatnih 30 cm ali
2,5 mm/leto in glede na spremembe v obdobju 1990−2018 za dodatnih 40
cm ali 3,7 mm/leto (Strojan in Robič 2021).
Za slovensko morje je v primerjavi z ostalim Jadranskim morjem
značilno izrazitejše plimovanje, ki je pogojeno s plitvostjo Tržaškega za-
liva in z njegovo lego. Prevladuje poldnevno plimovanje z razliko med pli-
mo in oseko med 60 in 100 cm, največje razlike so ob mlaju in ščipu, med-
tem ko so ob prvem in zadnjem krajcu razlike manj izrazite ter sta ob
določenih dneh opazni le ena plima in ena oseka. Srednja mesečna ampli-
tuda plimovanja je okoli 60 cm. Najvišje letne višine morja presežejo 300

22