Page 29 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

            Fieso, med Fieso in Pacugom, od Strunjana do Mesečevega zaliva, Ronek,
            pod Belvederjem in na Debelem rtiču).
                 Za oceno ranljivosti glede na naklon površja smo izbrali povprečno
            vrednost naklona, ki je bila izračunana za vsak odsek. Vrednosti so se gi-
            bale od nekaj stopinj na uravnanih območjih, kjer so bile odsekom dode-
            ljene nižje ocene ranljivosti, do strmejših odsekov s klifi z višjimi ocena-
            mi ranljivosti, kjer so večje možnosti za intenzivne pobočne procese. Z
            večjim naklonom se pospeši odtok vode in s tem njeno erozijsko delova-
            nje, preperele kamnine hitreje zdrsijo in podlaga postane razgaljena, po-
            gostejši so odlomi in podori, kar vodi do hitrejšega umika obale, medtem
            ko so na blažjem naklonu navedeni procesi počasnejši in se klifi hitreje
            zaraščajo.
                 Lega in usmerjenost obale (c) je bila določena z azimutom in s tem s
            smerjo neba, v katero je usmerjena obala. Zaradi neuporabnosti analize
            usmerjenosti površja na nižje ležečih obalnih območjih, kjer je bila, kljub
            uporabljeni manjši ločljivosti digitalnega modela višin, ploskev usmerje-
            nosti preveč razdrobljena in ni podala dejanske usmerjenosti obale, smo
            se odločili za izračun usmerjenosti obale s pomočjo prerezov, pravoko-
            tnih na obalno črto. Tekom celotne obalne črte smo na vsakih pet metrov
            izdelali prerez, za katerega smo izračunali azimut ter določili smer neba.
            Za vsak odsek smo nato izbrali najpogostejšo oz. prevladujočo smer.
                 Dobra četrtina obale je usmerjena proti severu. Ta se pojavlja na se-
            verni strani Debelega rtiča ter na posameznih delih drugih visokih obal.
            Sledijo površine s severozahodno in z zahodno usmerjenostjo, ki se po-
            javljajo zlasti na nekaterih ravninskih območjih kopnega, ter površine z
            jugozahodno usmerjenostjo, prisotne predvsem med Koprom in Debelim
            rtičem ter Portorožem in Piranom. Pogosteje se pojavljata še južna in se-
            verovzhodna usmerjenost, najmanj obale pa je usmerjene proti jugovzho-
            du in vzhodu. Slednja je prisotna predvsem na vzhodnem delu starega
            mestnega jedra Izole, obe pa v zaprtejših območjih, kot so marine in man-
            drači, kjer gre za umetno zgrajeno obalo, ki pa jo po določilih Mednarodne
            hidrografske organizacije (International Hydrographic Organization –
            IHO) vključujemo pod obalno črto (Karničnik, Radovan in Žerjal 2002).
                 Usmerjenost obale je povezana z njeno izpostavljenostjo valovom,
            ki jih povzročajo vetrovi različnih smeri in jakosti. Vetrovi, ki statistič-
            no gledano ustvarjajo največje valove na slovenski obali, so trije, in sicer
            jugo, burja in tramontana (Zupančič, Centa in Gosar 2015), čeprav Nataša
            Sirnik (2011) izpostavlja še maestral, Veronika Hladnik in Malačič (2011)


                                                                               29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34