Page 28 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

5 Opis izbranih spremenljivk in vpliv na ranljivost
Prva spremenljivka, ki smo jo upoštevali pri izračunu PVI, je nadmor-
ska višina (a). Podatke o nadmorski višini obale smo pridobili iz digital-
nega modela višin (DMV) z ločljivostjo 0,5 m, ki smo ga ustvarili iz li-
darskih podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Nadmorske
višine so v obravnavanem 100-metrskem obalnem pasu razporejene med
najnižjo višino -1,6 m in najvišjo višino 83,7 m. Razpon vrednosti zna-
ša 85,3 m. Povprečna nadmorska višina območja je 9,7 m, ki nam s stan-
dardnim odklonom 14,9 m pove, da prevladujejo nižje nadmorske višine.
Najobsežnejši del obalnega pasu (64,4 %) je namreč v razredu višin med 0
in 10 m. To so obsežna ravninska območja na Koprski in Ankaranski bo-
nifiki, Strunjanske in Sečoveljske soline, območje Lucije in bližnja okolica
starega mestnega jedra Izole. V drugem razredu višin po zastopanosti je
višinski pas 10–20 m, kamor spada 11,3 % obravnavanega območja. Sledi
mu višinski pas pod morsko gladino, in sicer od najmanjše vrednosti (-1,6
m) do 0 m nadmorske višine. Zajema manjše dele Koprske in Ankaranske
bonifike, ki se nahajajo pod morsko gladino in skupno predstavljajo 7,4 %
območja. Nato delež nadmorskih višin obratno sorazmerno pada s pove-
čevanjem višine do najvišje vrednosti 83,7 m. Najvišji deli obravnavanega
območja zajemajo klife in njihovo zaledje.
Za vsak odsek smo izračunali povprečno nadmorsko višino (v me-
trih) ter vrednosti razvrstili glede na prispevek k ranljivosti. Slednjega
smo določili kot obratno sorazmernega, in sicer so bila območja z višjo
nadmorsko višino razvrščena kot manj ranljiva, medtem ko je bila ranlji-
vost večja pri nižje ležečih območjih. Nadmorsko višino smo namreč vre-
dnotili z vplivom na poplavnost.
Druga spremenljivka, obravnavana v analizi, je naklon obale (b), ki
je v našem primeru pokazatelj relativne ranljivosti glede erozijskih pro-
cesov in denudacije. Analiza naklonov za obravnavano območje je bila
izvedena na osnovi digitalnega modela višin, kjer smo naklone izraču-
nali v stopinjah. Na obravnavanem območju prevladujejo manjši naklo-
ni, in sicer je kar polovica površja položnejša od 5°. To so nizke obale v
Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, na Koprski in Ankaranski bonifiki
ter na umetno utrjenih urbanih predelih slovenske obale (Portorož, juž-
ni del Pirana, v Izoli od Simonovega zaliva do »Rude« v zalivu Viližan in
območje Luke Koper). Z naraščanjem naklonov se zmanjšuje njihova po-
javnost, zato največje naklone (nad 80°) dosežejo le klifi (med Piranom in

28