Page 30 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

pa poleg burje še oštro in lebič. Slednja sta pri analizi smeri in hitrosti va-
lovanja ugotavljala, da prihaja do zamika valov od smeri vetra, ki jih gene-
rira. Tako prevladujejo valovi iz smeri 30° in 240°, pri čemer gre lahko pri
slednjih za mrtve valove, ki nastanejo z vetrom na bolj oddaljeni lokaciji
(Gartner 2014). Te usmerjenosti so bile razvrščene z visoko in zelo visoko
ranljivostjo. Namreč, vetrovi iz južnih smeri se zaradi dolžine privetrišča
lahko spremenijo v velike kipeče valove in povzročijo intenzivno abrazi-
jo. Nasprotno so valovi ob burji, ki je na slovenski obali najmočnejši ve-
ter, krajši in visoki ter imajo kot taki veliko energijo. Pri razvrstitvi, ki je
rezultat lege in s tem izpostavljenosti obale valovanju, smo se oprli na re-
zultate prej omenjenih raziskav in odsekom obale določili ocene od nizke
do zelo visoke ranljivosti. Odseki, ki se nahajajo znotraj zaprtih oz. polza-
prtih območij, kot so marine, mandrači in bazeni v Luki Koper, so bili raz-
vrščeni kot zelo nizko ranljivi. Vpliv usmerjenosti je namreč zanemarljiv,
saj zaprtost obalni pas varuje pred visokim valovanjem morja.
Spremenljivka naklona morskega dna (č) je povezana s sposobnostjo
obalne ravnice, da razprši energijo valov in tako zmanjša njihov vpliv
na obalo. Naklon morskega dna je bil pridobljen iz digitalnega batime-
tričnega modela (DBM) z ločljivostjo 0,5 m, na katerem smo izvedli
analizo naklonov. Ugotovljeni nakloni morskega dna v obravnavanem
100-metrskem obalnem pasu so razporejeni med 0° in 85,3°, medtem ko
je povprečni naklon 4,7°, ki nam s standardnim odklonom 5,9° pove, da
prevladujejo manjši nakloni morskega dna. Namreč, kar slabe tri četrtine
morskega dna ima naklone do 5°, od tega je največji del v razredu 1°–3°.
Večji nakloni se pojavljajo le ponekod v območju grajene obale in pred
Piranom, kjer morje doseže največjo globino.
Za preučevano območje je torej značilna obalna ravnica z blagim
naklonom, ki večinoma presega širino 100 m, nato pa se morsko dno hit-
ro, a neenakomerno spušča. Bolj kot je morsko dno uravnano, večja je nje-
gova sposobnost razpršitve energije valov in s tem manjša intenzivnost
abrazije. Na strmih podvodnih pobočjih se veliki valovi bližje obali spre-
menijo v translacijske, kar povzroči intenzivnejšo abrazijo na klifih ter
premeščanje gradiva in poplave na nižjih obalah. Tako je bilo strmejše
morsko dno ocenjeno z visoko ranljivostjo, medtem ko je bilo položnej-
še opredeljeno z zmerno in manjšo ranljivostjo. Naklon morskega dna je
bil za vsak odsek obale opredeljen kot povprečni naklon morskega dna v
pasu od obale do 100 m proti morju.

30