Page 30 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            pa poleg burje še oštro in lebič. Slednja sta pri analizi smeri in hitrosti va-
            lovanja ugotavljala, da prihaja do zamika valov od smeri vetra, ki jih gene-
            rira. Tako prevladujejo valovi iz smeri 30° in 240°, pri čemer gre lahko pri
            slednjih za mrtve valove, ki nastanejo z vetrom na bolj oddaljeni lokaciji
            (Gartner 2014). Te usmerjenosti so bile razvrščene z visoko in zelo visoko
            ranljivostjo. Namreč, vetrovi iz južnih smeri se zaradi dolžine privetrišča
            lahko spremenijo v velike kipeče valove in povzročijo intenzivno abrazi-
            jo. Nasprotno so valovi ob burji, ki je na slovenski obali najmočnejši ve-
            ter, krajši in visoki ter imajo kot taki veliko energijo. Pri razvrstitvi, ki je
            rezultat lege in s tem izpostavljenosti obale valovanju, smo se oprli na re-
            zultate prej omenjenih raziskav in odsekom obale določili ocene od nizke
            do zelo visoke ranljivosti. Odseki, ki se nahajajo znotraj zaprtih oz. polza-
            prtih območij, kot so marine, mandrači in bazeni v Luki Koper, so bili raz-
            vrščeni kot zelo nizko ranljivi. Vpliv usmerjenosti je namreč zanemarljiv,
            saj zaprtost obalni pas varuje pred visokim valovanjem morja.
                 Spremenljivka naklona morskega dna (č) je povezana s sposobnostjo
            obalne ravnice, da razprši energijo valov in tako zmanjša njihov vpliv
            na obalo. Naklon morskega dna je bil pridobljen iz digitalnega batime-
            tričnega modela (DBM) z ločljivostjo 0,5 m, na katerem smo izvedli
            analizo naklonov. Ugotovljeni nakloni morskega dna v obravnavanem
            100-metrskem obalnem pasu so razporejeni med 0° in 85,3°, medtem ko
            je povprečni naklon 4,7°, ki nam s standardnim odklonom 5,9° pove, da
            prevladujejo manjši nakloni morskega dna. Namreč, kar slabe tri četrtine
            morskega dna ima naklone do 5°, od tega je največji del v razredu 1°–3°.
            Večji nakloni se pojavljajo le ponekod v območju grajene obale in pred
            Piranom, kjer morje doseže največjo globino.
                 Za preučevano območje je torej značilna obalna ravnica z blagim
            naklonom, ki večinoma presega širino 100 m, nato pa se morsko dno hit-
            ro, a neenakomerno spušča. Bolj kot je morsko dno uravnano, večja je nje-
            gova sposobnost razpršitve energije valov in s tem manjša intenzivnost
            abrazije. Na strmih podvodnih pobočjih se veliki valovi bližje obali spre-
            menijo v translacijske, kar povzroči intenzivnejšo abrazijo na klifih ter
            premeščanje gradiva in poplave na nižjih obalah. Tako je bilo strmejše
            morsko dno ocenjeno z visoko ranljivostjo, medtem ko je bilo položnej-
            še opredeljeno z zmerno in manjšo ranljivostjo. Naklon morskega dna je
            bil za vsak odsek obale opredeljen kot povprečni naklon morskega dna v
            pasu od obale do 100 m proti morju.


            30
   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35