Page 102 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Etika raziskovanja

odnos, da bi ga vnaprej informirali (Bryman, 2012). Kljub temu naj bi poten-
cialni udeleženci dobili vsaj ključne informacije o raziskavi. Če smo navedli,
da bodo rezultati uporabljeni izključno v raziskovalne namene, jih ne mo-
remo posredovati kam drugam ali za kakšne druge namene brez dovoljenja
vključenih vraziskavo;dogovorejetrebaspoštovati,tudi četo zaraziskovalca
prinese dodaten finančni izdatek (O’Hara idr., 2011).

Prostovoljnost udeležbe. Udeležencem je treba omogočiti, da se prostovoljno
odločijo, ali bodo v raziskavi sodelovali, in jim dati tudi možnost, da odstopijo
od sodelovanja brez posledic (Ambrož in Colarič-Jakše, 2015). Za mladoletne
osebe morajo sodelovanje odobriti starši ali oskrbniki. Tudi otroci in mlado-
letne osebe morajo imeti možnost, da se sami odločijo, ali bodo sodelovali
ali ne.
Sodelovanje, kot smo omenili, lahko tudi prekinejo, bodisi za krajši čas ali
popolnoma, in v takem primeru moramo vse podatke, ki so nam jih posredo-
vali, izločiti iz raziskave (O’Hara idr., 2011).

Varovanje zasebnosti. Načelo zasebnosti je težko dosledno upoštevati. Vklju-
čuje pa možnost, da imajo sodelujoči v raziskavi tudi pravico nadzora in pre-
gleda nad informacijami, ki se nanje nanašajo, in Mitar (2011, str. 130) navaja,
da to lahko privede tudi do »popačenja podatkov«, na kar moramo računati.
Načelo se zelo povezuje z naslednjim.

Vključitevudeležencevprioblikovanjuugotovitev. Pritejnavedbiizpostavljamo
enakovredno sodelovanje raziskovalca/-ev in udeležencev (sodelujočih) v
raziskavi.⁷ V poročilu pa morajo biti razvidna tudi mnenja sodelujočih, zato
kljub analizi pogosto navajamo tudi dobesedne navedbe iz intervjujev, be-
ležk ipd., seveda brez pravih imen udeležencev, kar zajema naslednje načelo.

Anonimnost. Izpostavlja se, da je treba zagotoviti zaupnost podatkov tako,
da osebe ne bodo identificirane na osnovi podatkov, kar je težko doseči zla-
sti pri kvalitativnem raziskovanju, ko osebo in kontekst poznamo (Ambrož in
Colarič-Jakše, 2015).
Nekateri (npr. Mitar, 2011) priporočajo, da niti raziskovalec ne pozna iden-
titete osebe, kar pa, dodajamo, lahko dosežemo le pri posrednem zbiranju
podatkov. Čeprav je popolno anonimnost težko doseči, naj raziskovalec teži

⁷ Vključitev udeležencev v pregled ugotovitev je tudi eden izmed kriterijev za ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti kvalitativne raziskave, kar smo obravnavali v prejšnjem poglavju pri
kriteriju potrdljivosti, kot ga poimenujejo npr. Bhattacherjee (2012) pa Kivunja in Kuyini (2017),
medtemkoMesec(1998)uporabljatudižeomenjenopojmovnozvezokonsenzualnavalidacija.

102