Page 101 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 101
Etika raziskovanja
Morala vznikne, povedano metaforično, ko se ljudje zavejo, da so naj-
prej z lastno skupnostjo, nato pa z vsemi človeškimi bitji v istem čolnu,
da je vožnja s čolnom tvegana in bo le-ta potonil, če med člani posadke
ne bo prišlo do sodelovanja. Iz tega vznikne pripravljenost za veliko-
dušnost, deljenje in obvladovanje lastnih želja, če bi njihova zadovolji-
tev ogrozila druge na čolnu. V kritični situaciji morajo ljudje deliti do-
ločene vrednote. V tem se skrivajo korenine etičnega. To je tisto, kar
odpre možnost altruizma, ko vsak človek misli nase in na svoj odnos do
ostalih.
V okviru etike raziskovanja izpostavljamo odnose ali interakcije razisko-
valca z vključenimi v raziskavo pa tudi njegovo interakcijo z drugimi razisko-
valci, ki sodelujejo z njim ali ki jih zanima njegovo delo (raziskava). Pri tem se
navajajo nekatera etična načela, ki jih je treba udejanjiti v procesu raziskova-
nja (Hammersley in Atkinson, 1995, v Mitar, 2011).
Vprašanje informiranega soglasja. ⁶ Menijo, da vključuje dve podnačeli: na-
čelo informiranosti in načelo soglasja vključenih oseb. Potencialno vključeni
v raziskavo naj dobijo pisne informacije, npr. v obliki osebnega pisma, ker s
tem vsi dobijo iste ključne informacije, in vključenim v raziskavo je treba pu-
stiti nekaj časa, da se odločijo, ali bodo v njej sodelovali ali ne.
O’Hara idr. (2011) predlagajo, da morajo biti pisne informacije ter soglasje
napisani jasno in vsem razumljivo ter naj vključujejo informacije o tem, v
okviru katere ustanove poteka raziskava oz. kdo jo financira, na kakšen način
so bili udeleženci vključeni v raziskavo ipd. Vključujejo naj tudi, kaj se načr-
tuje, da bodo naredili, in zakaj. Razumljivo in nedvoumno naj bo navedeno,
zakaj se pričakuje soglasje, da je vedno možno pridobiti dodatne razlage in
od koga (npr. telefonska številka, e-naslov) pa tudi da je še v času raziskave
možno odstopiti od sodelovanja. Pisne informacije in soglasje naj spremljajo
tudi ustne razlage.
Menijo (npr.Mitar,2011),da jeskorajnemogočevnaprej predstavitirazi-
skavo v vseh podrobnostih. Posebej težko je to doseči pri kvalitativnem razi-
skovanju, ki je kot nek živ organizem, podvržen stalnemu prilagajanju okoli-
ščinam in s tem dopolnjevanju. Podobno navaja tudi Bryman (2012), in sicer
da je pri kvalitativnem raziskovanju udeležencem vnaprej skoraj nemogoče
predstaviti vseinformacije,povezanez raziskavo.Drugastvarpaje,datudi ne
moremo popolnoma predvideti, s kom vse bomo prišli v stik oz. vzpostavili
⁶ O tem sva že pisali v poglavju o intervjuju v prvi knjigi o kvalitativnem raziskovanju (Krmac in
Cencič, 2022).
101