Page 103 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Etika raziskovanja

k temu, da zavaruje identiteto v raziskavo vključenih oseb z uporabo dru-
gih imen, nenavajanjem imena in naslova vzgojno-izobraževalnega zavoda,
kraja ipd. Namesto imen se uporablja psevdonime oz. druga imena, šte-
vilke (šifre) ali črke, npr. študent A, šola 1; bolj sicer priporočajo psevdonime
(O’Hara idr., 2011), namesto imena in naslova vzgojno-izobraževalnega za-
voda pa napišemo nedoločeno ime.

Ohranjanje dostojanstva vključenih v raziskavo. Poudarjajo da vključeni v raz-
iskavo ne bi bili ob dostojanstvo zaradi različnih dejanj in interakcij z razisko-
valci (O’Hara idr., 2011), kar se povezuje z načelom nepovzročanja škode.

Nepovzročanje škode. Pogosto se omenja, da raziskovalec/-ci izkorišča/-jo
osebe, ki so vključene v raziskavo, v zameno pa jim ne nudi/-jo ničesar (Mitar,
2011). Vključeni v raziskavo naj na koncu svojega sodelovanja ne bi bili na
slabšem (O’Hara idr., 2011).
Mitar (2011) meni, da je med načeli to načelo, ki bi ga kratko lahko povzeli
kot »brez škodezasodelujoče«,najprimarnejše.Omenjajo (npr.Bryman,2012;
O’Hara idr., 2011), da so lahko vključeni v raziskavo podvrženi različnim vrstam
škode, npr.:

– fizični, če se npr. starši »spravijo« na otroka, ko zvedo, da je v intervjuju
o njih povedal nekaj neprijetnega, osebna škoda, če se čutijo finančno
oškodovani, ipd.;
– psihološki, ko je intervjuvanec čustveno pretresen zaradi vprašanja, ki
mu je vzbudilo travmatične spomine, stres zaradi sodelovanja v razis-
kavi;
– če morajo opravljati dejavnosti, s katerimi se ne strinjajo ali so zanje
vredne obsojanja.

Odgovornost pri predstavitvi rezultatov. Raziskovalec ima odgovornost pri
predstavljanju ugotovitev, saj ne sme namenoma izločiti neugodnih ugo-
tovitev ali ugotovitev prirediti (Ambrož in Colarič-Jakše, 2015).

Zaupnost. Preprečujemo objavo in predstavitev rezultatov raziskave v javnih
ter drugih medijih, posebej če je bilo navedeno in obljubljeno, da se bodo
rezultati uporabljali le v raziskovalne namene (Ambrož in Colarič-Jakše, 2015).
Drugi (npr. O’Hara idr., 2011) izpostavljajo »branjenje in obrambo« zaupnosti
ter anonimnosti, ki ju obravnavajo skupaj, čeprav pomenita različni stvari.
Misel na prihodnje raziskave. Hammersley in Atkinson (1995, v Mitar, 2011) sta
izpostavila, da je treba upoštevati tudi posledice za prihodnje raziskave. Tu

103